Za Slovenko je »najnevarnejši kraj njen dom«, so besede, ki jih je pred časom v intervjuju za naš medij izrekla dr. Jasna Podreka, sociologinja, docentka na ljubljanski filozofski fakulteti in prostovoljka Društva SOS telefon.
Slovenija v povprečju beleži od pet do sedem takšnih umorov letno, intimnopartnerski umor oziroma femicid je najpogostejši vzrok nasilne in prezgodnje smrti ženske pri nas. Lani je bilo takih dogodkov 13, leto prej pa 12.
Društvo SOS poroča, da Slovenija po številu umorov žensk glede na število prebivalcev izstopa. Raziskava švicarske nevladne organizacije Small Arms Survey, ki je temeljila na primerjalni analizi umorov po državah, je glede na podatke iz leta 2015 namreč pokazala, da je v Sloveniji, čeprav je ena izmed bolj razvitih držav, stopnja intimnopartnerskih umorov žensk v globalnem merilu nadpovprečno visoka, ne glede na siceršnji nizek delež nasilnih smrti.
Srhljivi so tudi podatki o nasilju iz evropske raziskave iz leta 2014, ki je pokazala, da je imela izkušnjo fizičnega nasilja skoraj vsaka tretja ženska v Evropi, izkušnjo z eno od oblik spolnega nasilja vsaka deseta, vsaka dvajseta pa je bila posiljena. Samo 14 odstotkov žensk je najhujše primere nasilja s strani partnerja prijavilo, četrtina žrtev pa je kot razlog, da tega niso storile, navedla, da so jih obdajali občutki sramu in krivde. Najhuje je, da »žrtve nasilje velikokrat zamolčijo, ker jih obdajajo občutki sramu in krivde, ali pa preprosto zato, ker so prepričane, da jim družba ne bi verjela. Najhujše primere nasilja s strani partnerja je prijavilo le 14 odstotkov žensk. To pomeni, da imamo kot družba težavo,« je izpostavil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec. Predsednica Društva SOS telefon Maja Plaz pa ugotavlja, da se število primerov nasilja povečuje, in sicer za 20 odstotkov. To pomeni, da je vse manj žrtev pripravljenih prijaviti nasilje.
Prepoved približevanja
Hrvaška vlada je denimo prejšnji mesec zaradi vse več nasilja in naraščajočega števila femicidov – tako kot pri nas so jih lani zabeležili 13 – predstavila zakonski sveženj, ki predvideva bistveno strožje kazni za nasilje nad ženskami in otroki. Novosti naj bi pri naših južnih sosedih začele veljati predvidoma v začetku prihodnjega leta.
Med zakonskimi spremembami so Hrvati predvideli zvišanje kazni za posilstvo s sedanjih treh do sedem let zapora na najmanj pet oziroma do dvanajst let. Spolnega nadlegovanja ne bodo več obravnavali kot prekršek, temveč izključno kot kaznivo dejanje. Kazen za spolni odnos brez privolitve, kamor spada spolni odnos z osebo, ki je zelo vinjena ali brez zavesti, pa se bo zvišala z enega na tri leta zapora. Odpravili bodo tudi zastaranje kazenskega pregona za vsa huda kazniva dejanja spolne zlorabe ali zlorabe otrok.
O primerih, povezanih z nasiljem nad ženskami in družinskim nasiljem, bodo odločali specializirani sodniki. Nasilneži se v primeru prepovedi približevanja žrtvi ne bodo smeli približati na manj kot 50 metrov, ob kršitvah pa so predvidene zaporne kazni. Spremenil se bo tudi družinski zakonik. Med pomembnejšimi novostmi je, da bo sodnik v primeru ločitve staršev moral ločeno presojati nasilje s strani enega od staršev. Zakonik bo prepovedoval mediacijo, če bodo obstajali znaki družinskega nasilja. Da bi materialno zaščitili otroke pred starši, ki ne plačujejo preživnine, bodo uvedli preživninski sklad, iz katerega bo država plačevala preživnino za otroke, katerih starši ne izpolnjujejo svojih obveznosti. Država bo ta znesek nato izterjala od zavezancev.
Pa pri nas?
Nevladniki s področja preprečevanja nasilja opozarjajo, da bi bilo treba predvsem bolj sistematično in na bolj premišljene načine obravnavati povzročitelje nasilja in jim pogosteje prepovedati približevanje, poleg tega pa se večkrat poslužiti pripora, ki je pri nas zelo redko izrečen ukrep.
Kaj načrtuje država? Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) pripravljajo dve spremembi na normativni ravni. Prva je sprejem nove Resolucije o nacionalnem programu za preprečevanje nasilja v družini in nad ženskami. Gre za programski dokument, ki ni bil sprejet že devet let in kjer bodo posebni poudarek namenili krepitvi zaščite žrtev spolnega nasilja. Druga je sprememba Družinskega zakonika, kjer bodo pod drobnogled vzeli pomanjkljivosti ločitvenih postopkov in postopkov pri zaupanju otrok v varstvo in vzgojo v situacijah, v katerih obstaja nasilje.
Poleg tega je MDDSZ začelo akcijo ozaveščanja o nasilju nad ženskami in v družini. Skupaj s centri za socialno delo in nevladniki nameravajo izboljšati zakonodajo in vplivati na širši odnos družbe do nasilja nad ženskami in v družini.
