Kaj se dogaja z zakonom o Kaninu? Ali je še v usklajevanju med ministrstvi ali so ga vnaprej pokopali, se sprašujejo v Posočju. »Občina Bovec, ki je lastnica smučišča in ki si že vsaj eno leto prizadeva za ta zakon, o tem ne ve ničesar. Ob medijski novici smo osupnili. Nihče nas ni vnaprej poklical in povedal, kaj se dogaja. Se že resno sprašujem, ali gre za kakšno zaroto,« je presenečen bovški župan Valter Mlekuž.
Zavod za gradbeništvo Slovenije (Zag) je za torek napovedal pregled žičniških naprav, ki jim konec decembra preteče obratovalno dovoljenje. V ponedeljek so ga odpovedali.
Šok med čakanjem na usklajevalni sestanek
Bovčani so doživeli šok med čakanjem na obljubljeni usklajevalni sestanek, ki ga je minister za gospodarstvo Matjaž Han že prejšnji teden napovedal z ministrstvom za infrastrukturo, pod katerega spadajo žičnice, in predstavniki občine. Zaznati je bilo namige, da ima infrastrukturno ministrstvo nekatere pripombe, niso pa vedeli, kakšne.
»V ponedeljek sem prav zaradi te novice, da naj bi se zakonu odpovedali, poslal ministru Hanu vprašanje, kdaj lahko pričakujemo sestanek. Z SMS-sporočilom mi je odgovoril, da se z ministrico Alenko Bratušek še usklajujeta glede termina ter da se bomo sestali ta teden in to takoj, ko bo mogoče. Ni bilo besede o tem, da se karkoli drugega dogaja,« je povedal vodja županove posvetovalne skupine za Kanin, poslanec in občinski svetnik Danijel Krivec.
Država išče drug način pomoči
Ne minister, direktorica direktorata je kar »potunkala« zakon. V primeru Kanina gre za politično odločitev vlade, državnega zbora, ki mora seveda biti podkrepljena z argumenti, zato je najmanj nenavadno, da je bilo iz ust direktorice direktorata za turizem pri ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dubrovke Kalin v poročilih na Pop TV slišati, da Kanina država ne bo reševala s posebnim zakonom v takšni obliki, kot je v pripravi. Kot pravi, se zavedajo pomena Kanina, vendar naj bi iskali drug način pomoči.
Kakšen, se sprašujejo Bovčani? Z ministrstva za gospodarstvo smo včeraj prejeli pojasnilo: »Ta trenutek je težko oceniti časovnico nadaljnjih aktivnosti, saj se zaradi avgustovskih poplav država sooča z odpravljanjem škode. Osnutek zakona presega pristojnosti našega ministrstva. Od infrastrukturnega in finančnega ministrstva smo prejeli pripombe glede načina reševanja problematike in zagotavljanja denarja.« Na gospodarskem ministrstvu pravijo, da nimajo dovolj denarja za obsežno investicijo na Kaninu. Infrastrukturno ministrstvo bi parcialno reševanje Kanina podprlo zgolj pod pogojem, če bi ga posredno upravljala država po vzoru Nordijskega centra Planica. Za pojasnilo, kaj menijo v GIZ žičničarjev, smo včeraj zaman poskušali priklicati predsednico GIZ in hkrati direktorico Sončnega Kanina Manuelo Božič Badalič.
Je pa scenarij za Kanin, kot ga je povedala za medije, že dolgo znan: »Če se izkaže, da gondolska naprava ni primerna, ne bo dobila obratovalnega dovoljenja. V tem primeru ostane možnost, da bodo smučarji prihajali na slovensko stran smučišča čez italijansko smučišče, seveda v dogovoru z vodstvom centra Sella Nevea in Promoturja. Tretja možnost je, da ostane slovensko smučišče zaprto.«
Prazne obljube?
Da naj bi celoletni kaninski turistični center z edinim visokogorskim smučiščem reševali s posebnim zakonom, ki bi Kaninu zagotovil po 10 milijonov evrov v obdobju petih let (deset milijonov zadostuje za 500 metrov državne ceste), je država Občini Bovec obljubljala že od konca leta 2022. Takrat je Kanin po krivici izpadel s seznama smučišč, ki jim je država zagotovila 55,4 milijona evrov za prenovo.
»Takrat so nam zagotovili, da kot občina lahko kandidiramo za 10 milijonov evrov. Na koncu so nas izvrgli,« pravi Mlekuž. Zdaj Krvavec in še osem smučišč obnavljajo, naložbe morajo zaključiti do sredine novembra. Kanin ni dobil nič, čeprav gre za njegov obstoj ali propad. »Zagotovili so nam, da nas bodo posebej obravnavali. Smučišče Kanin je z zimo in poletjem vitalnega pomena za celotno regijo, poleg tega je edino slovensko visokogorsko čezmejno smučišče, ki je pomembno za celotno čezmejno regijo. Če s tem projektom ne uspemo, bo Slovenija mednarodno prepoznavna kot nezanesljiv partner,« odločevalce opozarja Mlekuž. Kaj o tem zapletu menijo številni investitorji v Bovcu in regiji ter kako si ga razlagajo v povezani Sella Nevei, lahko samo ugibamo.
