"Čas je, da se slovensko gospodarstvo razbremeni," je danes povedala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal in spomnila, da na zbornici na upad obsega proizvodnje opozarjajo že od marca. Dejala je, da so pripravili sedem predlogov z davčnega področja, ki bi spodbudili gospodarsko rast ter prispevali k povečanju konkurenčnosti gospodarstva. Prejšnji teden so jih že predstavili tudi finančnemu ministru Klemnu Boštjančiču.
Kapico na socialne prispevke bi na GZS postavili pri 2,5-kratniku povprečne plače oz. 5500 evrov bruto, veljala bi tako za delojemalčeve kot delodajalčeve prispevke. Kapico pozna večina srednjeevropskih držav, je povedal glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc. Zavzel se je tudi za odpravo petega dohodninskega razreda oz. za zvišanje meje za obdavčitev z najvišjo dohodninsko stopnjo, "še posebej v obdobju, ko se bo začel obračunavati prispevek za dolgotrajno oskrbo".
Stopnje davka na kapitalske dobičke in dividende bi znižali za po pet odstotnih točk, ob tem pa zavezancem ob veljavni cedularni ponudili tudi možnost sintetične obdavčitve. Takšno obdavčitev, ki je bolj ugodna za zavezance z nizkimi prihodki, smo pred leti že imeli, je spomnil Ivanc.
Postopno bi znižali tudi stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb, in sicer z 19 na 15 odstotkov v štirih letih, medtem ko bi olajšavo za investiranje zvišali s 40 na 50 odstotkov. S tem bodo podjetja dosegla večjo rast investicij, ki so potrebne za hitrejšo rast produktivnosti, so prepričani na GZS.
Z novelo zakona o udeležbi delavcev pri dobičku bi poenostavili nagrajevanje zaposlenih iz dobička podjetij, slednjim pa ponudili davčno ustrezno motivacijo za krepitev lastništva zaposlenih. "Novela bi zagotavljala spodbudo tudi mladim podjetjem, da bi hitreje rasla, pa tudi, da bi lahko v svojo lastniško strukturo vključila svoje zaposlene," je dejal Ivanc.
Smiselno se mu zdi tudi uvesti davek na nepremičnine, a kot je poudaril, ne predlagajo dodatnih davčnih bremen. Z njim naj bi namreč nadomestili obstoječe nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, ki ga določajo občine same. V nekaterih občinah so poslovni subjekti s tem nadomestilom nadpovprečno obremenjeni, je dejal Ivanc in dodal, da bi nepremičninski davek ostal prihodek občin.
Med predlogi sta še dvig meje za koriščenje davčne olajšave pri varčevanju v drugem pokojninskem stebru ter vzpostavitev tretjega pokojninskega stebra oz. uvedba t.i. P-računov, s katerimi bi prebivalce bolj spodbudili k varčevanju za varnejšo starost. Ta sredstva imajo namreč v našem BDP veliko manjši delež, kot velja v Evropi, je opozoril Ivanc.
Na ohlajanje gospodarstva na GZS opozarjajo predvsem na podlagi podatkov o novih naročilih. "Ta so predvsem v proizvodnji precej nizka, in to nas trenutno najbolj skrbi," je povedal Ivanc. "Glede na podatke o gospodarski rasti bi bilo treba k tej mini davčni reformi pristopiti takoj," pa je dejala Nahtigal.
