Inštitut 8. marec, nevladna organizacija, ki je že kar stalnica na našem političnem parketu, ima novo misijo. Tokrat je skupaj s prebivalci Soške doline, združenimi v društvu Eko Anhovo in dolina Soče, ter civilno iniciativo Danes! v parlament poslala predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja – 2, katerega cilj je, tako je zapisano na njeni spletni strani, »zagotoviti enako raven zaščite okolja in zdravja ljudi v okolici sežigalnic in naprav za sosežig z izenačitvijo standardov naprav za sosežig s standardi za sežigalnice«.
Na poti do cilja
Da bi predlog zakona prišel pred poslance, so se lotili zbiranja podpisov podpore. Želijo jih zbrati 5000, do petka (15. septembra) pa jim je uspelo zbrati nekaj več kot 3300 podpisov. Kampanjo, s katero želijo ljudi prepričati, da bo zakon pripomogel k prečiščenju zraka, so poimenovali Naj Anhovo zadiha, saj je, kot so nam povedali v 8. marcu, »Salonit Anhovo daleč največja sosežigalnica v Sloveniji, z največjimi skupnimi emisijami, ki deluje pod nižjimi standardi, kot veljajo za sežigalnice«, dodali pa so še: »Izpostavljamo Anhovo in Soško dolino, saj prav oni najbolj občutijo negativne posledice neustrezne zakonodaje.« Ob tem so nam pojasnili, da naj bi določbe zakona vplivale na manj kot pet slovenskih podjetij: »Preverjali smo podatke iz javnih evidenc glede izdanih okoljevarstvenih dovoljenj za sosežig odpadkov in po nam dostopnih podatkih je teh manj kot pet.«
Odziv gospodarstva
A predstavniki gospodarstva menijo, da je podjetij, ki bodo ob morebitnem sprejetju zakona morala spremeniti način poslovanja, več deset. Ob tem gospodarstvenikov niti ne moti predlog, da bi se izenačili okoljski standardi sežigalnic in sosežigalnic, pač pa ostala določila, ki jih prinaša predlog. V odzivu na zakon, ki so ga v javnost poslali v četrtek, so zapisali: »Predlagatelji na zavajajoč način predstavljajo predlagano rešitev, češ da se nanaša le na področje sosežiga odpadkov. V resnici pa zakon ureja na novo tudi druge dejavnosti, in sicer na področju monitoringa emisij in poročanja. Prav tako ureja področje kazni za okoljske prekrške in uvaja podlago za nove okoljske dajatve.«
Birokratske obremenitve
Predlog zakona res uvaja obvezno okoljsko dajatev za sosežig, katere izplen naj bi se delil med občinami in državo. Poleg tega naj bi podjetja, ki izvajajo sosežig odpadkov, agenciji za okolje poročala mesečno, in ne več letno, obvezno pa bi morali izvajati meritve na vseh večjih izpustih, v enaki meri, kot to izvajajo na glavnem izpustu. Kot večji izpusti so opredeljeni tisti, pri katerih je prostorninski pretok odpadnih plinov večji kot 100.000 m³/h. Predlaga se povečanje frekvence poročanja o obratovalnem monitoringu iz letne v mesečno. Predlog zakona prekvalificira kršitve pri zagotavljanju obratovalnega monitoringa iz lažjega prekrška v prekršek ter ga na novo opredeli tako, da kot prekršek šteje, če povzročitelj obremenitve ne zagotavlja obratovalnega monitoringa, če ne upošteva pogojev za obratovalni monitoring ali ne sporoča podatkov obratovalnega monitoringa ministrstvu in občini najmanj enkrat mesečno ali ne objavlja podatkov trajnih meritev v živo na svoji spletni strani.
Urejanje na ulici
Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, Slovensko-nemška gospodarska zbornica in združenje Advantage Austria so medijem poslali mnenje, v katerem so zapisali, da so predlagane spremembe v velikem delu v nasprotju z uveljavljenimi pravili EU in predstavljajo odmik od uveljavljene prakse, kar slovenska podjetja postavlja v neenakopraven položaj. »Dejstvo, da poskušajo predlagatelji tako pomembna vprašanja urejati tako rekoč na ulici, prispeva k manjši predvidljivosti poslovnega okolja in predstavlja tveganje za gospodarski razvoj Slovenije,« je med drugim zapisano v sporočilu za javnost, ki smo ga prejeli v uredništvo.
(Ne)sodelovanje stroke
Predstavnik GZS Sebastjan Šik je za televizijo Svet24 povedal, da menijo, da je zakon pripravljen brez sodelovanja stroke in široke javne razprave, ki bi omogočila zakonske rešitve, ki bi bile v skladu s pravili in prakso EU. Z Inštituta 8. marec so nam na vprašanje, kateri strokovnjaki so sodelovali pri pripravi zakona, odgovorili: »Pri pripravi zakona so sodelovali strokovnjaki različnih strok. Tako specializirani pravniki (strokovnjaki za okoljsko zakonodajo in strokovnjaki za nomotehniko) kot tudi različni strokovnjaki strojne, kemijske, biološke in zdravstvene stroke.« A nihče z Agencije za okolje RS (Arso).
Arsova vloga
Glede na to, kako obsežen in pomemben del predlaganih zakonskih sprememb se nanaša na povečanje obsega monitoringa, o katerem je treba poročati prav agenciji za okolje, bi pričakovali, da bi snovalci zakona omenjeno agencijo povprašali vsaj za mnenje. Vendar so nam na Arsu, ko smo jih prosili za komentar zakona, povedali le, da ga ne želijo komentirati, saj z njim niso seznanjeni. »Ker je predlog oblikovala civilna družba v sodelovanju s stroko, državne institucije pri pripravi predloga posledično niso sodelovale,« so nam odločitev, da z agencijo ne bodo sodelovali, skopo pojasnili v Inštitutu 8. marec. Neuradno smo izvedeli, da na agenciji zakona ne podpirajo. »Mi bi morali biti prvi, s katerimi bi se snovalci zakona pogovarjali,« nam je povedal sogovornik z agencije, ki je komentiral tudi zahteve po večjem in pogostejšem monitoringu: »Če bomo izpuste merili na pet minut, ne bo onesnaženje nič manjše. Bi pa imeli mi in podjetja neizmerno več dela in bi morali zaposliti več ljudi. Bolj kot to so potrebni konkretni ukrepi.«
Odziv podjetja Salonit Anhovo
V podjetju Salonit Anhovo, ki se je zaradi zakona in kampanje ob njem znašlo v središču okoljske debate, pravijo, da se s takšnim načinom spremembe slovenske zakonodaje ne strinjajo, »saj gre za strokovno vprašanje, za katero obstaja enotna evropska zakonodaja. Ta temelji na preizkušenih tehnikah zmanjševanja vplivov industrijskih dejavnosti na okolje ter na konsenzu med stroko in civilno družbo na evropski ravni.«
Dodali so, da podpirajo stalno zmanjševanje vplivov gospodarskih dejavnosti na okolje. »Salonit Anhovo že zdaj spada med najbolj energetsko učinkovite in okoljsko napredne cementarne v EU, pripravljeni smo investirati še več in uvesti tehnologije, ki zakonsko še niso zavezujoče. Zmanjševanja naših vplivov na okolje smo proaktivno predlagali tudi sami, s tehnološkimi posodobitvami, za katere potrebujemo spremembo okoljevarstvenega dovoljenja. Vlogo za to smo na ministrstva že oddali,« so zapisali v odzivu.
