Pomen podnebnih sprememb in njihovega vpliva na varnost se je potrdil tudi v pogovorih za pridobivanje podpore za nestalno članstvo Slovenije v Varnostnem svetu Združenih narodov, kar bo Slovenija upoštevala v svojem delovanju v VS, pri tem pa bo tesno sodelovala z afriškimi in drugimi državami, poudarjajo v Mladiki.
Strateški pristop do sodelovanja z afriškimi partnerji mora odražati družbeno, okoljsko, gospodarsko in kulturno raznolikost ter specifične izzive afriških držav, so ob robu Afriškega podnebnega vrha, ki je v kenijskem Nairobiju potekal od ponedeljka do srede, udeležila pa se ga je posebna odposlanka za podnebno diplomacijo Smiljana Knez, poudarili na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve (MZEZ).
Slovenija si za napredek na področju krepitve odnosov z Afriko s konkretnimi dejanji in pobudami prizadeva že vrsto let, vrhunec teh prizadevanj pa je vsakoletna mednarodna konferenca Dan Afrike, ki je bila letos posvečena prav podnebni varnosti.
V okviru večstranske razvojne pomoči je Slovenija glede na preliminarne podatke v letu 2022 za podnebno financiranje namenila 2,238 milijona evrov, za dvostranske prispevke in projekte v podporo podnebju pa 2,453 milijona evrov.
Poleg tega je Slovenija v letu 2022 namenila 173.332 evrov za Sklad za najmanj razvite države (LDCF), posebni sklad za podnebne spremembe in Sklad za prilagajanje, katerih skrbnik je Mednarodna banka za obnovo in razvoj (IBRD), so sporočili z MZEZ.
Pri tem so izpostavili tudi konkretne projekte sodelovanja. Tako sta Center za izobraževanje in usposabljanje za sodelovanje v mirovnih operacijah in misijah (POTC) in MZEZ letos vzpostavila usposabljanje o povezavah med podnebnimi spremembami, mirom in varnostjo, ki so se ga udeležili predstavniki iz 20 afriških držav.
Slovenija prek programov mednarodnega razvojnega sodelovanja z afriškimi državami sodeluje tudi s svojim znanjem in tehnologijo. V več afriških državah (Egipt, Uganda, Ruanda) je prisotno slovensko tehnološko podjetje GeoCodis, ki z uporabo satelitske tehnologije razvija trajnostne pristope upravljanja z vodo, kmetovanja in urbanističnih načrtov.
Izpostavili so tudi projekt z lokalnimi partnerji na temo trajnostnega upravljanja z vodami in drugimi viri v okrožju Karongi v Ruandi Slovenske karitas s slovenskima podjetjema Geocodis in Damahaus Prestige ter projekt zagotavljanja dostopa do pitne vode in integriranega ter podnebju prijaznega kmetovanja v okolišu Ndejje v Ugandi, ki ga izvaja Forum za enakopraven razvoj FER s slovenskim podjetjem Limnos. V projektu z Organizacijo ZN za industrijski razvoj (UNIDO) za razvoj vključujoče in sonaravne globalne dobaviteljske verige za predelavo paradižnikov v Egiptu pa sodelujeta slovenski podjetji Duol in Lotrič meroslovje.
