Zveza potrošnikov Slovenije je julija letos v okviru programa Veš, kaj piješ izvedla pregled prodaje alkoholnih pijač preko spleta. Alkoholno pijačo so naročili v desetih spletnih trgovinah, izbrali so pet dobro obiskanih splošnih spletnih trgovin in pet specializiranih ponudnikov alkoholnih pijač.
Kjer je bilo mogoče, so izbrali možnost plačila ob prevzemu, kar je torej pomenilo, da je mlada oseba ob prevzemu alkoholno pijačo tudi plačala. Nakup in prevzem alkoholnih pijač so izvedli s pomočjo mlade polnoletne osebe, stare 19 let.
Brez osebnega dokumenta
V raziskavi so ugotovili, da nihče od izbranih trgovcev oziroma pogodbenih dostavljavcev ni od mlade osebe, ki je prevzela alkoholno pijačo na domu, zahteval osebnega dokumenta za preverjanje starosti, kljub temu da zakon o omejevanju porabe alkohola prepoveduje prodajo alkoholnih pijač osebam, mlajšim od 18 let, in hkrati določa, da lahko ponudnik od vsake osebe, za katero obstaja sum, da ni polnoletna, zahteva, da predhodno izkaže svojo starost z ustreznim dokumentom. "To kaže na zaskrbljujočo nedoslednost pri izvajanju zakonske zahteve za preverjanje starosti, ki je ključnega pomena za zaščito zdravja naših otrok in mladostnikov," je ob predstavitvi rezultatov dejala Nina Križnik z Zveze potrošnikov Slovenije.
Kot je še dodala, so bili ob pregledu spletnih strani ponudnikov sicer pozorni tudi na obvestila, pri čemer so ugotovili, da ima večina ponudnikov na spletnih straneh opozorila o nevarnostih prekomernega uživanja alkohola ali opozarjajo na zakonodajo, ki prepoveduje prodajo alkoholnih pijač mladoletnim osebam. A kot je opozorila Križnik, lahko mlada oseba takšna obvestila preprosto zaobide.
Njena.si
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Alkoholna pijača prodana vsaki drugi mladoletni osebi
Manca Kozlovič iz Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija je ob tem kot skrb vzbujajoče označila dejstvo, da se v primerjavi z lanskim letom delež ugotovljenih kršitev v različnih oblikah prodajaln ni zmanjšal. Ostaja na isti ravni, saj je bila alkoholna pijača prodana več kot vsaki drugi mladoletni osebi, je navedla.
Največji vzor so odrasli
Maja Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa je opozorila, da moramo, ko govorimo o pitju alkohola med mladimi, začeti z odraslimi. Odnos slednjih, ne samo staršev in skrbnikov, temveč celotne družbe, namreč vpliva na to, ali bodo mladostniki pili alkohol in koliko ga bodo pili.
Ob tem je izpostavila rezultate mednarodne raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju, ki jo od leta 2002 v Sloveniji izvajajo vsake štiri leta, in kažejo, da je alkoholne pijače v življenju že kdaj pilo 15 odstotkov 11-letnikov, 40 odstotkov 13-letnikov, 71 odstotkov 15-letnikov in 86 odstotkov 17-letnikov. Vsak četrti 15-letnik in vsak drugi 17-letnik pa je bil v življenju že vsaj dvakrat opit. Delež pitja alkohola med mladostniki v Sloveniji sicer upada, a še vedno presegamo mednarodno povprečje, je navedla Roškar.
Poudarila je tudi, da v Sloveniji beležimo visoko porabo alkoholnih pijač, večina prebivalcev uživa alkohol, tudi dostopnost alkohola je zelo visoka. Omejevanje dostopnosti do alkohola je tako po njenih besedah eden najbolj učinkovitih ukrepov alkoholne politike, ki ga je kot takega prepoznala tudi Svetovna zdravstvena organizacija.
