Novice Svet24

Začnimo s prvošolčki in pomembno informacijo za njihove starše, da jim pripada dodatni dan plačanega dopusta, da lahko otroka v šolo pospremijo na prvi dan šole. Za izredni dopust pa morajo zaprositi delodajalca in pri tem predložiti dokazilo. To pravico odreja novela zakona o delovnih razmerjih, ki je v veljavi od leta 2020. Ker je treba izredni dopust izrabiti ob nastanku okoliščine, ga bo delavec lahko koristil le na prvi šolski dan – torej ne prej in ne pozneje.

Novo šolsko leto prinaša spremembo pri prehrani; državni zbor je konec junija sprejel zakonski predlog Inštituta 8. marec, ki nalaga, da so do polne subvencije kosila upravičeni otroci iz najšibkejših družin. Zaradi sprejetja omenjenega zakona bodo pravzaprav do brezplačnega kosila upravičeni vsi šolarji, vendar bo to začelo veljati šele 1. septembra 2027.

»Veseli smo, da so nam poslanci in poslanke pri tem prisluhnili. Veseli smo, da so pokazali skrb za najšibkejše. To je zmaga za solidarnost, ki je temeljna vrednota naše skupnosti. Še enkrat smo pokazali, da smo družba, ki zaščiti drug drugega,« so ob junijskem sprejetju sporočili z Inštituta 8. marec. Kljub temu so razočarani, da subvencije za otroke iz petega dohodkovnega razreda letos še ne bo in da bodo brezplačna kosila za vse zagotovljena šele leta 2027.

Kaj pa (ne)varnost?

Rok Šavel

Ob naraščajočem pojavu nasilja in drugih neprimernih ravnanj v šolah je minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda napovedal, da bo novo šolsko leto v znamenju vseh oblik izobraževanj in usposabljanj – tako za vodstva vrtcev in šol kot tudi za vse zaposlene. »Teme, kot so integriteta, družbena odgovornost in profesionalizem, morajo postati temelj družbe, predvsem pa šolskega prostora, saj le to prispeva k razvoju, kakovosti, ustreznim odnosom ter zmanjšanju tveganj za neprimerna ravnanja,« je povedal. Po njegovih navedbah je vsak primer nasilja nesprejemljiv in kot minister za vzgojo in izobraževanje se bo tudi v prihodnje »zavzemal, da bomo na sistemski in vsebinski ravni pripravili ukrepe in aktivnosti za hitrejše prepoznavanje dejavnikov tveganja, ki lahko pripeljejo do pojavnih oblik nasilja, kot tudi za hitrejše sankcioniranje oziroma izvedbo ukrepov za zaščito vseh deležnikov pred morebitnimi storilci nezakonitih ravnanj«. Če bo pri tem potrebna sprememba materialnih predpisov, »bomo uredili tudi to«, je zagotovil.

Minister se zaveda, da so pričakovanja javnosti v vseh odklonskih primerih znotraj šolskega prostora velika, predvsem je veliko pozivov po različnih ukrepih. »Dejstvo je, da živimo v pravni državi in moramo zato spoštovati veljavno zakonodajo, zaradi česar želim poudariti, da je za ravnanje zaposlenih v vzgojno-izobraževalnih zavodih pri zaznavanju in obravnavanju nasilja in tudi drugih nezakonitih ravnanjih odgovoren ravnatelj, v primeru neprimernega/nezakonitega ravnanja ravnatelja pa svet zavoda,« je pojasnil.

Ravnatelja prijavili zaradi nadlegovanja

Felda je seznanjen tudi z zadnjim domnevnim hudim ekscesom, ki je pretresel Slovenijo – ravnatelj ene od gorenjskih šol naj bi spolno napadel mladoletno osebo. Časnik Dnevnik je poročal, da naj bi bilo njegovih žrtev celo več, ne samo ena, pri čemer naj bi šlo za varovanke njegovih športnih treningov, a kranjska policija trenutno obravnava »le« eno kaznivo dejanje s področja kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost.

Na šoli, kjer moški dela, so že sprožili postopke za njegovo zamenjavo z začetkom novega šolskega leta. Felda je ob tem izpostavil pomen varnosti v izobraževalnih ustanovah in napovedal, da se bo zavzel za pripravo ukrepov za hitrejše prepoznavanje dejavnikov tveganja za nasilje, zaščito deležnikov in hitrejše sankcioniranje storilcev nezakonitih ravnanj. »Zadnji dogodek spolnega nasilja, ki ga je osumljena oseba, ki naj bi predstavljala avtoriteto v šolskem prostoru, kaže, da kot družba še nismo ustrezno ukrepali, da do takšnih ravnanj nikjer več ne bi prihajalo. Absolutno se zavedamo, da bi morali biti šolski prostor in zaposleni prvi zgled ter ogledalo družbe, saj gre za družbeni sistem, kjer izobražujemo in vzgajamo našo skupnost, vendar se istočasno zavedamo, da gre za tako velik sistem, da se zmeraj lahko pojavijo posamezniki z odklonskimi ravnanji,« so ministrove besede.

Se obeta zamik začetka pouka?

Župan občine Luče Klavdij Strmčnik je po poplavah nakazal naklonjenost ideji, da bi se novo šolsko leto na prizadetih območjih začelo nekaj dni pozneje kot običajno. »To ne bi bilo slabo, saj je pri nas večina učencev vozačev in naše ceste so trenutno res slabe,« je dejal. Nekateri šolski objekti zdaj služijo tudi za štabe civilne zaščite ali skladišča zbrane humanitarne pomoči.

Z ministrstva za vzgojo in izobraževanje so sporočili, da na srečo večina izobraževalnih ustanov na poplavnih območjih ni utrpela resnejših poškodb, še največja težava je dostopnost vrtcev in šol z vozili. Za zdaj ministrstvo tudi še nima natančne ocene škode na objektih vzgojno-izobraževalnih zavodov, bodo pa stroški sanacije financirani iz različnih virov, to je iz Solidarnostnega sklada Evropske unije, državnega proračuna, zavarovalnin, občinskega financiranja, zasebnih donacij in morebitnih drugih virov.

Po njihovih navedbah so poplave poškodovale 12 slovenskih vrtcev: Zasebni vrtec Hiša otrok Montessori svet (Celje), Vrtec Črna na Koroškem, več enot vrtca Domžale, zasebna vrtca Sonček in Zarja v Kamniku, Vrtec Komenda, Vrtec Miškolin (Ljubljana), Vrtec Ljutomer, Vrtec Polhov Gradec, Vrtec Šentjur, Vrtec Trzin in enoto Gobica Vrtca Mengeš. »Pri tem je bil zaradi hujših posledic oviran oziroma onemogočen le vzgojno-izobraževalni proces v enoti Gobica Vrtca Mengeš. Otroci in zaposleni so začasno prerazporejeni po nadomestnih lokacijah, med drugim je prostore zagotovila tudi Osnovna šola Mengeš,« so sporočili.

Kaj pa osnovne šole?

Po zadnjih informacijah so poplave poškodovale 19 osnovnih šol: OŠ Apače, OŠ Davorina Jenka (Cerklje na Gorenjskem), OŠ Žerjav in Črna na Koroškem (obe Črna na Koroškem), OŠ Ivana Tavčarja (Gorenja vas - Poljane), OŠ Franca Kocbeka (Gornji Grad), OŠ 27. julija (Kamnik), OŠ Komenda Moste, OŠ Mengeš, OŠ Nazarje, OŠ Franja Goloba (Prevalje), OŠ Ivana Groharja v Podlubniku in POŠ Bukovščica (obe Škofja Loka), OŠ Bratov Letonja (Šmartno ob Paki), OŠ Trzin, Podružnično osnovno šolo Kovor (Tržič), Podružnično osnovno šolo Socka (Vojnik) in OŠ Vuzenica. »Kljub nastali škodi bodo lahko pouk v vseh poškodovanih šolah začeli že 1. septembra. V Tretji osnovni šoli Slovenj Gradec in Osnovni šoli Simona Jenka v Kranju bodo zaradi adaptacijskih del v prvih dneh začeli pouk v obliki dejavnosti na prostem oziroma v nadomestnih prostorih po dogovoru z občinami. Na ministrstvu smo prejeli obvestilo ene izmed šol, da strokovnjaki ugotavljajo uničenje podov v pritličnih učilnicah in bodo delo na začetku šolskega leta prilagodili v kombinaciji izvajanja pouka v matičnih učilnicah z dnevi dejavnosti,« so ažurne informacije resornega ministrstva.

V nekaterih primerih (Črna na Koroškem) so se pojavili izzivi pri dostopanju do šol, in sicer učencev, ki živijo na močno poškodovanih območjih. V teh primerih si po naših informacijah šole in posamezne občine prizadevajo, da bodo za vsakega posameznega učenca poiskale najboljšo mogočo rešitev za nemoteno opravljanje šolskega dela, so sporočili. Kar zadeva OŠ Koroški jeklarji v Ravnah na Koroškem in OŠ Franja Goloba Prevalje, sta obe poročali o težavah pri oskrbi s pitno in komunalno vodo, čeprav nista utrpeli večjih poškodb na zgradbah.

Kakšne so cene šolskih potrebščin?

Te dni mnogi sicer opravljajo še zadnje nakupe pred začetkom novega šolskega leta. Svinčniki, zvezki in delovni zvezki so zajetno finančno breme – vsako leto večje. Pomembno je v tem smislu starše razbremenila država z odločitvijo o sofinanciranju učbenikov in delovnih zvezkov za otroke prvih treh razredov – dobijo jih brezplačno.

Primerjali smo stroškovnike staršev otrok, ki obiskujejo različne šole v vzhodni Sloveniji. Za četrtošolce OŠ Cirkovce morajo kupiti le delovna zvezka za matematiko v skupni vrednosti 19,20 evra, na OŠ Starše pa bo strošek delovnih zvezkov za učenca, ki bo imel kot izbirni predmet še nemščino, dosegel evro manj kot 120 evrov.

Velike razlike so tudi v devetem razredu med OŠ Majšperk in OŠ Olge Meglič (Ptuj). Majšperški devetošolci bodo potrebovali dva delovna zvezka za slovenščino, enega za angleščino in nemščino ter nov periodni sistem, njihovi ptujski sovrstniki pa bodo poleg tega uporabljali še delovne zvezke za fiziko, glasbo, geografijo in matematiko.

Ceneje.si, slovenski spletni primerjalnik cen izdelkov različnih spletnih ponudnikov, v zvezi s potrošnjo za šolajoče se otroke ugotavlja, da je trenutno povpraševanje po šolskih torbah in nahrbtnikih celo 53 odstotkov višje kot v enakem obdobju lani. Več zanimanja za nakup kot leto poprej so potrošniki izkazali tudi pri peresnicah (47 odstotkov več), zvezkih (24 odstotkov) in šolskih kalkulatorjih (65 odstotkov).