Zadeva je precej zapletena, prav tako se vsak primer razlikuje od drugega. Je pa dejstvo, da je to izjemno občutljiva tema, saj so lovci v preteklosti zemljo kupovali z lastnim denarjem, zato je zdaj ne bodo kar tako izpustili iz rok. Za vsakega starešino bi bilo nekaj najhujšega, da bi »zapravil« premoženje lovske družine. Nekateri se raje odpovedo svoji funkciji, kot da bi morali podpisati pogodbo o prenosu premoženja na državo.
Med njimi je tudi Lidija Šmigoc, starešina Lovske družine (LD) Markovci. Že avgusta lani so na zboru lovcev sprejeli sklep, da nasprotujejo prenosu njiv in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (Sklad). Slednji je zato pred dobrim mesecem dni proti njim vložil tožbo, zaradi česar so na LD Markovci ogorčeni.
»Nimamo denarja, da bi se lahko uspešno branili proti državi. Lovska zveza Slovenije (LZS) nam sicer pomaga s pravnimi nasveti, vendar to ne bo dovolj,« je poudarila Šmigočeva in dodala, da se država z nacionalizacijo zemljišč do lovskih družin obnaša mačehovsko: »Gre za zemljišča, ki so jih naši predniki plačevali z lastnim denarjem, zato morajo ostati v naši lasti. In nikakor si ne bom dovolila, da bi mi v prihodnje kdorkoli očital, da sem zapravila premoženje LD Markovci.«
V lovskih družinah so si veliko obetali od napovedane dopolnitve Zakona o divjadi in lovstvu, v katerem je bil tudi predlog o neodplačnem prenosu lastninske pravice v korist lovskih družin in Lovske zveze Slovenije. To bi pomenilo, da bi zemljišča prešla v last lovskih družin, vendar so tik pred obravnavo ta člen izločili in vsa prizadevanja so ponovno padla v vodo.
»Tudi lovci bomo očitno morali svoje pravice zahtevati pred parlamentom. Pri tem pričakujemo podporo LZS, ki bi morala celotno zadevo dati v presojo na Evropsko sodišče za človekove pravice. Posamezna lovska družina je premajhna, da bi to lahko storila sama,« je dejala sogovornica.
Spomnila je, da je LD Markovci zemljišča kupovala med letoma 1959 in 1990, lastninske pravice pa je pridobila na pravno-posloven način s kupoprodajnimi pogodbami, prav tako je kot lastnica vpisana v zemljiško knjigo. Denar za nakup so prispevali lovci iz svojih lastnih žepov, in sicer v prvi vrsti zaradi možnosti pridelave lastne krme za divjad, še posebej v zimskih mesecih.
»Ne glede na to, da smo zemljišča kupovali z lastnim denarjem in smo vpisani v zemljiško knjigo kot lastniki, se od leta 1963 do 1990 šteje, da je to družbena lastnina. Na dan 11. marca 1993, z uveljavitvijo 14. člena Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov (ZSKZ), je bila dana možnost, da bi vse naše nepremičnine prenesli na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS,« je dodala Šmigočeva.
Krope: »Država je lovskim družinam zemljo vzela neupravičeno«
Lovska zveza Slovenije je na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) v imenu lovskih družin podala zahtevo za ureditev lastninjenja kmetijskih zemljišč in gozdov, ki so postali last Republike Slovenije na podlagi 14. člena Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, saj gre za zemljišča, ki so jih lovske družine pred letom 1993 pridobile odplačno. Od lani imajo sicer lovske družine možnost brezplačnega zakupa kmetijskih zemljišč, vendar Sklad v več primerih ni pristopil k sklenitvi tovrstnih pogodb. Zato so poskušali še s predlogom »neodplačnega prenosa lastninske pravice« v korist lovskih družin, s katerim pa niso uspeli.
Proti sta bila tako Služba vlade RS za zakonodajo kot Sklad. Srečko Felix Krope, podpredsednik LZS in predsednik Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož, je poudaril, da je država lovskim družinam neupravičeno odvzela premoženje, zato bi ga morali nujno vrniti. Tudi brezplačni zakup ni sprejemljiv, saj želijo lovci sami razpolagati s svojim premoženjem. Lepega dne bi se namreč lahko zgodilo, da bi se lastnik (država) odločil za odvzem zemljišč, mogoče tudi za prodajo, ali bi postavil kak drugi pogoj, ki bi lovce omejeval pri njihovi dejavnosti.
»Nekatere lovske družine so prek sodišč in tožb že prišle do svojih zemljišč, druge niso imele te sreče. Poudariti velja, da je treba vsak primer obravnavati individualno, saj so lovske družine zelo različno urejale postopke glede nakupa zemljišč in vpisa v zemljiško knjigo,« je povedal Krope, ki lovskim družinam odsvetuje podpis pogodbe o prenosu premoženja.
Vsi, ki jih namerava Sklad tožiti, se lahko brezplačno obrnejo po pomoč na njihovo pravno službo, ki bo vsak primer posebej preučila in jim svetovala o nadaljnjih korakih. Sklad je sicer začel lovskim družinam pogodbe o prenosu zemljišč pošiljati pred dobrimi desetimi leti. Odgovora na to, zakaj vse to ni bilo urejeno že pred 30 leti, ne ve nihče. Na LZS si že ves čas prizadevajo, da bi lovske družine dobile zemljo vrnjeno.
»Pred kratkim smo naredili velik preboj, saj bi na podlagi sprememb Zakona o divjadi in lovstvu vsa ta zemljišča lahko vrnili lovskim družinam. Pa smo ponovno ostali brez podpore, saj so na plano potegnili neko ustavno odločbo, da to ni možno,« je še pojasnil Krope.
