V nedavni ujmi z obsežnimi padavinami, ki so sprožile poplave in plazove, je bilo prizadetih skoraj 160 oziroma dve tretjini občin, je na današnji novinarski konferenci po srečanju predstavnikov občin in vlade dejal Vladimir Prebilič. V Skupnosti občin Slovenije so oblikovali "pobudo, da bi tiste občine, ki so bodisi neprizadete ali manj prizadete, iz svojih občinskih proračunov, s postavke proračunske rezervacije oziroma iz postavke, ki jo imamo v proračunu za naravne nesreče in jih nismo porabili zdaj, namenile občinam, ki ta denar še kako potrebujejo", je dejal Prebilič. Ob tem je izpostavil, da bo denar zlasti dobrodošel zdaj, ko se določena sanacijska dela že potekajo, državne pomoči pa še ne bo, vsaj ne v celoti.
Občina Kočevje je tako nakazala po 10.000 evrov občinam Solčava in Ljubno. "Mislim pa, da temu zgledu sledi še mnogo občin po Sloveniji," so njegove besede. Občine si sicer pomagajo tudi s kadri in opremo.
Poplave in plazovi so pred tednom in pol opustošili dve tretjini države, poškodovane so številne ceste, ponekod jim je uničilo vodovodne in kanalizacijske sisteme, zalilo šole, vrtce in druge javne ustanove. Predhodna ocena škode na prizadetih območjih bo pripravljena do 1. septembra. Na podlagi te ocene bodo pripravili predhodni program odprave posledic, za katerega država občinam zagotavlja 40 odstotkov predplačil, je danes pojasnil minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan. Intervencijski stroški pa bodo v 100 odstotkih povrnjeni občinam, je spomnil Prebilič.
Kot je dejal minister, tako že poteka udejanjanje prejšnji teden sprejete novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, po kateri bodo občine za izvedbo nujnih sanacijskih ukrepov lahko vnaprej prejele finančna sredstva do višine 40 odstotkov predhodno ocenjene škode.
Pisarne na terenu
Na terenu pa še vedno odpravljajo posledice obsežnih poplav. Po Brežanovih besedah se na vodotokih ukvarjajo z zagotavljanjem njihove pretočnosti. Gre za enega ključnih ukrepov, saj običajno jesen prinese tudi obilna deževja in poplave. Prav tako na vodotokih potekajo interventni ukrepi zagotavljanja stabilnosti tal, kjer je to potrebno zaradi varovanja infrastrukture ali objektov, je dodal minister.
Ob tem je napovedal, da bo država vzpostavila tehnične pisarne na terenu, ki bodo tako občinam, posameznikom, kot gospodarstvu pomagale pri iskanju pravih rešitev za odpravo posledic, obnovo obstoječih prizadetih objektov, pa tudi za novogradnje. Sicer pa so po njegovih besedah spregovorili tudi o dolgoročnih in srednjeročnih ukrepih, kjer se bo, kot je dejal, predvsem treba soočiti tudi s preventivo, z nadaljevanjem gradnje in umeščanja protipoplavnih ukrepov. Kot je poudaril, bo pri tem zelo pomembno tudi sodelovanje občin in vseh drugih deležnikov, sredstva pa se bo zagotavljalo tako v načrtu za okrevanje in odpornost, kot tudi iz drugih virov.