Novice Svet24

Tako meni dr. Žiga Zaplotnik, raziskovalec meteorologije na fakulteti za matematiko in fiziko ter eden izmed štirih slovenskih znanstvenikov, ki so se prvi podpisali pod pismo z zahtevami za blaženje podnebnih sprememb, namenjeno slovenski vladi, predsedniku in poslancem državnega zbora ter državnim svetnikom. 

Šimen Zupančič / Revija Zarja Jana

Ob nedavnih katastrofalnih poplavah je na družbenem omrežju X zapisal, da se bo z leti potencial za izjemne padavinske dogodke z naraščanjem temperature površine morja in posledičnim naraščanjem mase vodne pare v ozračju le še povečeval: "Večja količina vodne pare pomeni, da je na voljo tudi več vodne pare za kondenzacijo. Podobne vremenske situacije se bodo še dogajale, a termodinamski pogoji se naglo spreminjajo. Pozabite na povratne dobe, v spreminjajoči klimi ocene na podlagi 1981-2010 ne veljajo več," je dejal.

Dr. Zaplotnik je na X predal še eno zanimivo informacijo v zvezi s poplavami in z njimi povezanim dogajanjem, in sicer, da se je Kamniška Bistrica, reka s tipičnim kraškim izvirom, premaknila pri Homcu, "nekoliko manjši premik gorvodno pri Nožicah, pa je lepo ujel tudi satelit Sentinel 2," je zapisal.

Huda ujma v številkah

Poplave v severni in osrednji Sloveniji so se zgodile 4. avgusta 2023 po dolgotrajnejšem močnem nalivu, ki se je začel 3. avgusta. Po poročanju Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso) je bilo najhuje v predgorjih Julijskih Alp, od Idrije prek Ljubljanske kotline do Koroške, kjer je padlo od 150 do 200 litrov dežja na kvadratni meter. Prizadeti sta dve tretjini slovenskega ozemlja, pri čemer je največ škode na cestni, energetski in bivalni infrastrukturi, ocenjena pa je na več kot 500 milijonov evrov. Več deset tisoč družin je eksistencialno ogroženih.