Državna direkcija za vode je v letih 2021 in 2022 projekte za zaščito pred poplavami, ki bi jih financirali z evropskim denarjem, izbirala brez jasnih kriterijev. Nekatere projekte na območju občin, ki so jih te dni poplave najbolj prizadele, je brez utemeljitve izločila. Posameznih ključnih dokumentov in zapisnikov, ki so bili podlaga za te odločitve, pa ni več mogoče najti.
To so najpomembnejše ugotovitve izrednega pregleda naložb v zmanjševanje poplavne ogroženosti iz načrta za okrevanje in odpornost, po katerem bi morala Slovenija za boj proti poplavam pridobiti več kot 300 milijonov evrov denarja EU. Zdaj je že jasno, da bo končni znesek zaradi zamud pri pripravi teh projektov za vsaj polovico nižji. Poročilo, ki ga je portal necenzurirano.si pridobil po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, daje tudi odgovor na vprašanje, zakaj so se nekatere občine in projekti znašli na seznamu, drugi pa ne. Iz dokumenta, ki ga je izdelala notranja revizorka ministrstva, je tako razvidno:
– da je tedanje vodstvo direkcije brez jasne utemeljitve zavrnilo več projektov z območij, ki so jih poplave najbolj prizadele. Gre za porečja Drave in srednje Save, v katero spadajo tudi reke Meža, Mislinja in Kamniška Bistrica s hudourniškimi pritoki. Med njimi so bili tudi projekti, ki so že umeščeni v prostorske akte ali celo v fazi priprave na pridobitev gradbenega dovoljenja.
– da so na isti seznam prišle tudi nekatere občine, ki ne ležijo na območjih s pomembnim vplivom poplav. To jim je v posameznih primerih uspelo tudi s projekti, ki so bili – za razliko od tistih ob Kamniški Bistrici – še v začetni fazi pridobivanja strokovnih podlag.
– da še januarja 2022, več kot pol leta po tem, ko so v Bruslju potrdili načrt, ni bilo jasno, na kakšen način se bosta direkcija oziroma ministrstvo pogovarjala z občinami. Primer: 12. januarja 2022 je eden od uradnikov vodstvo direkcije opozoril, da »bi bilo vsekakor nujno kontakt navezati vsaj še z občinami Dravograd, Slovenj Gradec in Mežica«. Vse tri so bile med najbolj prizadetimi v poplavah.
Kako se je torej delil evropski denar za poplave?
Nobenih papirnatih podlag za odločanje
Nekdanja vlada Janeza Janše je predlog načrta za okrevanje in odpornost v Bruselj poslala aprila 2021. Zeleno luč zanj je dobila v začetku julija 2021. To je pomenilo, da je za boj proti poplavam dobila na voljo več kot 300 milijonov evrov evropskega denarja. Toda nato je sledilo težje delo: priprava seznama projektov, ki bodo dobili ta denar. Vsak projekt je moral izpolnjevati dva bistvena pogoja: da je možno zanj gradbeno dovoljenje pridobiti do konca junija 2023 in da ga je mogoče v treh letih po tem, torej do junija 2026, tudi dokončati. To nalogo je ministrstvo zaupalo direkciji za vode, ki jo je takrat vodil Roman Kramer. A revizija je zdaj ugotovila, da za to ni imela praktično nobenih papirnatih podlag.
Sklep, ki je določal medsebojna razmerja z direkcijo, so tako na ministrstvu sprejeli šele 31. maja 2022, zadnji dan mandata Andreja Vizjaka. Na ministrstvu je sicer obstajal priročnik o načinu izvajanja mehanizma iz načrta za okrevanje in odpornost, a ni dokaza, da je bil kadarkoli uradno sprejet. Najpomembnejše: direkcija bi se morala pri izbiri projektov ravnati po krovnem dokumentu, načrtu za zmanjšanje poplavne ogroženosti do leta 2027. Toda tega je vlada sprejela šele konec marca letos, že v mandatu ministra Uroša Brežana. Dokument krepi sume, da se je na ministrstvu in direkciji odločalo po domače in stihijsko. Sporazume z občinami je direkcija podpisovala med februarjem in aprilom 2022, torej v času predvolilne kampanje, ko je takrat največja vladna stranka volivce po vsej državi nagovarjala s sloganom »Gradimo Slovenijo«. Zadnji sporazum je Kramer podpisal v Škofji Loki, in to 21. aprila 2022, tik pred volilno nedeljo.
Revizija ugotavlja, da je komunikacijo in sklepanje sporazumov z občinami o skupni izvedbi investicije v celoti prevzelo nekdanje vodstvo direkcije. O tem, s katerimi župani oziroma občinami se bodo uslužbenci direkcije sestali in se dogovorili o podrobnostih, je odločil Kramer, navaja dokument. Avtorji poročila zapisnikov o teh sestankih niso našli. Toda že pred tem je prihajalo do zapletov. Januarja 2021 so tako posamezni uradniki opozarjali, da so nekateri projekti na območju porečja srednje Save in Drave brez pojasnila izpadli iz nabora. V istem času je takratno vodstvo direkcije v nabor dodajalo projekte občin Kostanjevica na Krki, Vipava in Logatec, ki jih je preneslo iz vodnega sklada. Marca 2021 je sicer Kramer javno priznal, da Slovenija zaostaja pri protipoplavnih projektih, ki jih financira evropski kohezijski sklad, a obenem zagotovil, da »iz tega naslova ne bo ostal noben evropski evro«.
Izbrali tudi projekte, ki so bili še v povojih
Že pred dnevi je Kramer pojasnil, da »smo na seznam uvrstili maksimalno število projektov, največ, kar je bilo mogoče«. Pri izboru sta bila po njegovih besedah pomembna dva vidika. »Prvi, da je projekt na območju poplavne ogroženosti ali pa ima vpliv nanj. Drugi pa, da je projekt izvedljiv. Morda je kakšen projekt izpadel, ker bi bilo treba prej sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), kar bi trajalo leto ali dve,« je poudaril. Toda iz informativnega pregleda protipoplavnih ukrepov iz načrta, ki ga je marca sprejela vlada, je mogoče razbrati, da se direkcija v vseh primerih ni držala teh meril. Primer: direkcija je na seznam uvrstila projekt regulacije potoka Kobila v občini Šentjernej, ki je bil šele v postopku pridobivanja strokovnih podlag, torej v začetni fazi. Medtem direkcija ni izbrala več projektov, ki so že umeščeni oziroma tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja, pri čemer se nahajajo v območju pomembnega vpliva poplav. Takšna sta recimo dva projekta na Kamniški Bistrici: regulacija te reke na relaciji Kamnik–Radomlje in zmanjšanje poplavne ogroženosti na območju Blatnice in Motnice. Med 13 projekti na Meži in Mislinji, dveh koroških rekah, je direkcija v načrt za okrevanje in odpornost uvrstila zgolj dva – oba sta pri Dravogradu, pri čemer sta bila takrat šele v začetni fazi.
Noben projekt ne poteka po načrtu
Kljub napovedim, da so izbirali zlasti projekte, ki jih bodo občine sposobne dokončati v predvidenem roku, se zdaj dogaja ravno nasprotno. Projekti, ki so jih uvrstili v načrt za okrevanje in odpornost, bi tako morali pravnomočno gradbeno dovoljenje pridobiti do konca letošnjega junija. A to iz različnih razlogov ni uspelo niti enemu. Kot ugotavlja revizija, bi morala direkcija v skladu z dogovorom z občinami odstopiti od sporazumov. Občine pa niso upravičene do povrnitve stroškov priprave projektne dokumentacije. Kramer je kljub temu prepričan, da ni nič zamujeno in da so namerno določili prekratek rok, saj da je bolj realen rok pridobitev gradbenih dovoljenj do konca letošnjega leta.
Sedanja vlada se je odločila za prilagoditev načrta. Obseg sredstev, za katera se bo potegovala na področju zaščite proti poplavam, je oklestila za 160 milijonov evrov oziroma za polovico. Tistim občinam, ki bodo prepričane, da bodo lahko izpolnili vse aktivnosti iz sporazumov, bodo omogočili podaljšanje rokov. Poleg tega bodo ponovno pregledali nabor projektov na območju Drave in srednje Save, ki so iz nepojasnjenih razlogov izpadli iz financiranja.