Včeraj je pričel veljati zloglasni Zakon o dolgotrajni oskrbi, njegove določbe pa se bodo pričele izvajati s prvim januarjem naslednjega leta. Še kasneje v letu 2025 bomo v novo "blagajno", pričeli odvajati prispevek, ki naj bi nam omogočil bolj dostojno preživljanje starosti. Marsikdo je zaradi novega kupčka denarja pričakoval, da se bodo znižale cene domov za ostarele, oziroma, da se plačilo le teh krilo iz naslova novega prispevka. A taka pričakovanja so zmotna. Zastavljeni novi sistem dolgotrajne oskrbe je daleč od tega. Bivanje v domovih upokojencev ostaja plačljivo, v določenem obsegu bodo lahko starostniki in drugi upravičenci koristili brezplačne ure pomoči na domu, odvisno od zdravstvenega stanja in sposobnosti. Prav tako dolgotrajna oskrba ne vključuje zgolj ostarelih, ampak bo omogočala pomoč tudi drugim ranljivim skupinam, med drugim invalidom.
Za oskrbo v domu bo treba odšteti vsaj 700 evrov
Na Ministrstvu za solidarno prihodnost, ki je zakon pripravilo, so glede oskrbnin v domovih upokojencev povedali, da te ostajajo plačljive, in sicer del oskrbe za bivanje in hrano. Temu danes rečemo oskrba I, za katero mesečni strošek v domovih v državni lasti znaša okoli 700 evrov. Bo pa s sredstvi dolgotrajne oskrbe financirana vsa dodatna pomoč, ki jo bodo uporabniki glede na svoje zdravstveno stanje ter sposobnosti potrebovali: nega, hranjenje, pomoč, dajanje zdravil, spremljanje zdravstvenega stanja ...
Če bi skrbeli za oba starša, bi vam država plačala 2.200 evrov
Izvajanje dolgotrajne oskrbe je predvideno v institucionalnih namestitvah in na domu. Kot rečeno, bo pomoč na domu v določenem obsegu ur za uporabnika brezplačna, odvisno od ocene, ki ga bo uvrstila v eno od petih kategorij. Možna bo tudi oskrba staršev ali drugih pomoči potrebnih družinskih članov na domu, pri čemer bo oskrbovalec prejel neposredno plačilo. Če bi skrbel za oba obnemogla starša, bi bruto plačilo ob navedbah enega od spletnih portalov lahko znašalo 2.200 evrov. Med pravicami dolgotrajne oskrbe MSP uvaja še storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter e-oskrbo. Pravice iz DO bi postopoma začeli uvajati v letih 2024 in 2025.
Do dolgotrajne oskrbe bodo upravičene osebe, ki bodo na osnovi ocenjevalne lestvice uvrščene v eno od petih kategorij – glede na zdravstveno stanje ter psihofizične sposobnosti. Vsaka od kategorij prinaša košarico pravic, najbolj skromna s pravicami bo kategorija ena, največ pravic bo v kategoriji pet. Oceno upravičenosti do storitev dolgotrajne oskrbe bodo izvajali strokovni sodelavci na vstopnih točkah, ki jih bodo na novo organizirali na centrih za socialno delo. Za njihovo vzpostavitev bo država potrebovala 20 milijonov evrov, gre pa za stroške novih zaposlitev in urejanja prostorov.
Delodajalci skrajno nezadovoljni
Gospodarstveniki z zakonskim svežnjem, kot ga je državni zbor potrdil, seveda niso zadovoljni, saj bo prispevek DO dodatno obremenil stroške dela, kljub temu da je skupna prispevna stopnja delavcev in delodajalcev že sedaj med najvišjimi v Evropi. „Ostro protestiramo, zakon je bil v državnem zboru potrjen brez predhodnega soglasja socialnih partnerjev, pomeni dodatno obremenitev za slovensko gospodarstvo, kar je povsem nesprejemljivo. Vodi v nadaljnje zmanjšanje njegove konkurenčnosti in lahko posledično ogrozi delovna mesta,“ so v skupni izjavi navedli v največjih delodajalskih združenjih: gospodarski, obrtni in trgovinski zbornici ter združenjih delodajalcev, obrtnikov in podjetnikov.
Milijarda evrov letno, a namestitev v domu bo treba plačati
Dolgotrajna oskrba (DO) več ali manj pomeni modifikacijo obstoječih socialnovarstvenih storitev in programov. Ti se po sedanji ureditvi financirajo iz različnih virov, v glavnini iz zdravstvene in pokojninske blagajne ter državnega proračuna. Zakon o dolgotrajni oskrbi prinaša še eno državno blagajno z novim virom financiranja – dodatno obdavčitvijo plač in pokojnin. Blagajna DO bi bila predvidoma težka milijardo evrov, upravljal bi jo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Sistem financiranja in koriščenja storitev iz blagajne bi bil enak, kot velja za zdravstvo: vsi plačujemo in vsi imamo pravico koristiti – a pod določenimi pogoji. Kot izvajalci javno financiranih storitev DO so predvideni javni zavodi in koncesionarji. Na Ministrstvu za solidarno prihodnost, ki ga vodi Simon Maljevac, so izračunali, da bi z novim prispevkom DO zbrali 770 milijonov evrov. Država bi k temu znesku iz proračuna za delovanje sistema DO dodala še 190 milijonov evrov. A kljub temu bo treba bivanje v domovih upokojencev še naprej plačevati.
SDS novega prispevka ne bi uvajala
V stranki SDS, ki je vodila vlado v preteklem mandatu, so povedali, da je njihov predlog zakona o dolgotrajni oskrbi predvideval razpršeno financiranje: iz obveznega zavarovanja, iz sredstev, ki so zbrana iz naslova obveznega zdravstvenega ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja, iz državnega proračuna, iz sredstev demografskega sklada, iz sredstev proračunov Evropske unije ter iz donacij in drugih virov. „Nov zakon predvideva financiranje iz zgolj treh virov (prispevkov obveznega zavarovanja od 1. januarja 2025, sredstev državnega proračuna in z lastno udeležbo uporabnika oziroma novim socialnim prispevkom (en odstotek delodajalci in delojemalci, en odstotek upokojenci). Zakon iz prejšnjega mandata bi občutno manj obremenili delavce, delodajalce in upokojence, saj bi sredstva primarno pridobili iz drugih virov,“ so navedli v SDS.
