"Če k 540.000 kubičnih metrov poškodovane lesne mase prištejemo za posek označena zaradi podlubnikov napadena drevesa, je v gozdovih trenutno poškodovane za dober milijon kubičnih metrov lesne mase, kar predstavlja petino letnega poseka lesne mase v slovenskih gozdovih," so danes sporočili iz zavoda za gozdove, kjer vsakodnevno spremljajo dogajanje in ocenjujejo poškodovanost gozdov.
Po njihovih pojasnilih so poškodbe predvsem zaradi močnega vetra in v kombinaciji z namočenostjo tal nastale v 13 od skupno 14 gozdnogospodarskih območij. Največ škoda so utrpeli gozdovi gozdnogospodarskih območij Bleda, kjer je poškodovanih 171.000 kubičnih metrov lesne mase, sledita Slovenj Gradec s 121.000 kubičnimi metri poškodovanih gozdov in Maribor s 60.000 kubičnimi metri.
Med bolj prizadetimi so še gozdovi v gozdnogospodarskih območjih Tolmina, kjer je po oceni zavoda poškodovanih 53.000 kubičnih metrov lesne mase, in Murske Sobote s 25.000 kubičnimi metri lesne mase.
Nevarna sanacija
V teh območjih je veter drevesa podiral posamezno, v šopih, skupinah in tudi cele sestoje. Na drugi strani pa je v gozdnogospodarskih območjih Novo mesto, Kranj, Nazarje, Celje, Kočevje in drugih manj poškodovanih območjih veter podiral posamezna drevesa ob gozdnih robovih in infrastrukturah ali v šopih in skupinah. "V večini primerov gre za izruvana drevesa in polomljena debla, ki predstavljajo posebno nevarnost pri poseku in spravilu poškodovanega lesa," so dodali.
Ker v nekaterih gozdovih sanacija že poteka, bo zavod za gozdove zaradi nevarnih razmer ali zagotavljanja nemotene sanacije v sodelovanju z lastniki gozdov in lokalnimi skupnosti začasno zaprl nekatere gozdne ceste. Obiskovalci gozdov v luči tega naprošajo, naj zato v času izvajanja del ne obiskujejo poškodovanih delov gozdov in upoštevajo zapore cest.
Lastniki gozdov, ki jim je vetrolom poškodoval drevje v gozdovih, pa se lahko po njihovih navedbah za podrobnejše informacije in napotila v zvezi s sanacijo obrnejo na krajevno pristojne revirne gozdarje. Kot so vnovič opozorili, je odprava posledic v gozdovih po naravnih ujmah zelo zahtevna in nevarna, zato naj se lastniki gozdov dela lotijo le, če so za to ustrezno usposobljeni in opremljeni.
Če nimate izkušenj, tega raje ne počnite sami
Delavci morajo imeti za varno delo tudi primerno osebno varovalno opremo, ki vključuje varovalno čelado, glušnike, rokavice, varovalne hlače z mrežico proti vrezu, čevlje s kovinsko kapico in opremo za nudenje prve pomoči. "Delo naj vedno opravljata vsaj dva delavca, med dodatno opremo pa ne smejo manjkati gozdarski klini, sekira, cepin, žični nateg in škripec," so še posvarili.
Če lastniki gozdov dela v poškodovanih gozdovih niso vajeni, pa naj po nasvetih zavoda za to raje najamejo strokovno usposobljene izvajalce, ki jih lahko poiščejo na portalu Moj gozdar.
