Ambasadorji cvička, ki skupaj s kralji cvička in cvičkovimi princesami sestavljajo t. i. cvičkov dvor, so na svojem zboru v Ambasadi cvička na Raki nedavno razpravljali o nekaterih novih načinih pridelave cvička. Pri tem so vzeli v precep projekt Tehnološka posodobitev pridelave grozdja in vina za cviček PTP, ki ga je v partnerstvu s Kmetijskim inštitutom Slovenije in nekaterimi večjimi dolenjskimi vinogradniki izdelal Kmetijsko-gozdarski zavod Novo mesto.
Kritiki novega načina pridelave trdijo – to je pokazala tudi polemična razprava na zboru –, da z novim načinom pridelave grozdja in vina za cviček PTP ni mogoče pridelati cvička PTP. Novi način odstopa od tistega, kar za pridelavo cvička PTP izjemno natančno določa elaborat, ki je bil potrjen pred leti. Z novimi metodami lahko pridelajo novo vino. To novo vino je lahko še vedno cviček, vendar mu morajo v ime dodati nekaj, iz česar bo jasno razvidno, da to ni cviček PTP. Nekateri predlagajo ime cviček novo.
Upadanje ugleda blagovne znamke
V kritiki sta bila ostra zlasti Zdravko Mastnak in Ivo Kuljaj. »Cviček ima jasno zapisane značilnosti. Zaščiten je kot intelektualna lastnina. In tako so točno zapisani tudi pridelava in drugi postopki. Vesel bom, če vam bo uspelo. Ampak morali se boste potruditi in napisati nov pravilnik in opredeliti nov tip vina, ki ste ga dobili. Kje piše, da mora biti vse tradicionalno? Danes se pridelava prilagaja trgu, kupcu in temu primerno se menja tehnologija. Ampak pri tem je treba jasno napisati, da je novo vino. Trenutno je zmeda s cvičkom, ker je na trgu tudi vino, pridelano po novi metodi. Delajte naprej, ampak uporabite novo ime, kajti to je novo vino. Če uvajate nov postopek, napišite nov pravilnik – in imate novo vino,« je dejal Mastnak.
»Ta projekt nima nič skupnega z elaboratom in pravilnikom o zaščiti cvička PTP, ki jasno govori, da lahko naziv PTP nosi le vino, ki ‘mora biti pridelano po tradicionalnem postopku’. Ponujeni projekt povzroča le zmešnjavo na trgu ter s tem upadanje ugleda blagovne znamke cvička in pospešeno krčenje vinogradov,« pravi Kuljaj.
»Dobra vina, ampak to ni cviček PTP«
»Ko smo pokušali vina, pridelana po novi metodi, so to dobra vina, ampak to ni cviček PTP,« ugotavlja Ivan Urbanč, ki je kot koordinator ambasadorjev cvička tudi sklical omenjeni zbor. Kot je poudaril, ambasadorji podpirajo pridelavo cvička PTP dosledno po veljavnem pravilniku, Kmetijsko-gozdarski zavod Novo mesto s partnerji pa naj nadaljuje začete nove metode, toda s temi pridelajo neko novo vino, ne cvička PTP.
Tistim, ki so s projektom uvedli drugačno pridelavo, kritiki očitajo delovanje v ozkem krogu. »Ta pilotni projekt izključuje po moji oceni 90 odstotkov malih dolenjskih vinogradnikov, pozabljajoč, da je cviček zgodovinski proizvod malega dolenjskega kmeta, vinogradnika. Z uvajanjem tehnologije po tem projektu izključijo 90 odstotkov pridelovalcev, ki nikoli ne bodo kupili tehnologije, ki jo vključuje projekt,« trdi Kuljaj, ki skupaj z Mastnakom poudarja, da je cviček kolektivna blagovna znamka vseh pridelovalcev cvička v vinogradniškem okolišu Dolenjska.
Kako drage so novosti?
V omenjenem projektu, ki so ga začeli leta 2019 in je trajal do leta 2021, so po besedah direktorja Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto Damijana Vrtina upoštevali pravilnik o cvičku PTP. »Delali smo vse v okviru obstoječega pravilnika, in to v vinogradu, pri sortnem sestavu, tipizaciji in drugem do končnega vina. Ampak s postopki v pridelavi grozdja in vina smo preizkusili sodobnejše metode. Na koncu smo ugotovili, da imajo po teh postopkih pridelani cvički PTP izrazitejšo aromo, so sadni, na okus nežnejši, bolj gladki, bolj pitni, manj taninasti – in to je danes eden izmed trendov. Skratka: lažja, aromatična, sadna, gladka, pitna vina. Eden glavnih očitkov je, da so nove tehnologije taka naložba, ki si je manjši vinogradniki ne morejo privoščiti. Ampak če govorimo o ohlajenem grozdju, ki pride v klet, se to da pri manjših vinogradnikih doseči tako, da trgajo zgodaj zjutraj, ko so nižje temperature. Res pa je, da so za nekatere postopke v novi pridelavi vina potrebna nekatera vlaganja,« pravi direktor KGZ Novo mesto.
Vrtin ni v ničemer namignil, da bi zavod in projektni partnerji nameravali ob kritikah odstopiti od začetih novih načinov. Sprejemljivo se mu zdi, da bi novost v pridelavi cvička označili z dopolnitvijo imena.
Še pred trgatvijo
Direktorju in enologu Kmečke zadruge Krško Juretu Grubarju, ki sicer ni bil na omenjenem zboru na Raki, so pa tam omenili vinsko klet te zadruge v povezavi z nastajanjem pravil o cvičku PTP pred leti, se aktualna zgodba cvička PTP zdi nekoliko absurdna. »Komunikacijo dveh generacij vodimo skozi medije, preden se nam je uspelo usesti skupaj in najprej med sabo uskladiti očitne nejasnosti. Pilotni projekt tehnološke posodobitve cvička PTP je treba spoštovati, saj smo se dolgo in vse prevečkrat na glas spraševali, kje je stroka. Ko stroka opravi svojo nalogo, vključujoč širše občinstvo, smo spet nejevoljni. Projekt ‘novega cvička’ jemljem kot prednost, ki jo je treba izkoristiti,« meni Grubar. Kot pravi, so neki slog cvička »ujeli« pred dobrimi 20 leti, toda od takrat do danes se nadaljuje evolucija cvička. Trg to sprejema. »Del teh novih tehnologij je na terenu že dalj časa. Zakaj pa ne, če ima to tudi svoje prednosti, ki pridelovalcu, sodobnemu pivcu in trendu prijajo, hkrati pa vseeno zajemajo vsa pravila cvička PTP. Tudi to je del tradicije. Sam kot tehnolog sem v tisti skupini, ki ‘posodablja’ že krepko čez desetletje s precej omejenimi pogoji predelave. Do zdaj se še nihče ni pritoževal, da to ni cviček PTP, pa čeprav je nekoliko bolj aromatičen, pitek in ni dosegel maksimalnega tona barve. Kot stroka, tehnologi ali kletarji vedno raziskujemo. Dobre prakse gredo z nami naprej, tako kot so šle pred dobrima dvema desetletjema. Kako bomo uskladili slog, bi moralo biti naša sladka težava. Težnje po dveh cvičkih pa so na terenu že dalj časa. Verjamem, da ni potrebe po negativni retoriki, predvsem pa ne smemo biti skeptični, da bi kdo želel ‘ukrasti’ cviček in ga ‘zdepilirati’. O cvičku PTP bomo odločali vsi pridelovalci. Očitno je le prišel čas, da se usedemo skupaj in dosežemo soglasje. Odkrito, pozitivno in stvarno. Verjamem tudi, da bomo zajeli sapo še pred trgatvijo,« pravi direktor in enolog Kmečke zadruge Krško Jure Grubar.
