Slovenija po zgraditvi avtocestnega križa v infrastrukturo ni investirala nič in to sem nam zdaj izredno maščuje. Imamo zastarelo železniško infrastrukturo in preozke avtoceste. Ljubljanski gordijski vozel pa bo treba presekati, če bomo hoteli vsaj obdržati zdajšnjo blaginjo, ta je namreč tesno povezana s prometom in konkurenčnostjo. Na ljubljanskem obroču se promet zgosti dvakrat na dan, v prihodnje, ko se bo tovorni promet letno povečeval do 3,5 odstotka, osebni pa tudi do 14, bodo zastoji ves dan. Delovnih migracij iz Ljubljane in v njo je vse več, tujcev, ki se vozijo proti jugu in zahodu ter nazaj, tudi in vse to se potem sreča na ljubljanskem obroču. Kar 89 odstotkov dnevnih migrantov danes uporablja osebni avtomobil, javni promet pri nas ni zaželen, ker za enako razdaljo danes porabimo dvakrat več časa kot z osebnim avtomobilom.
Mehki ukrepi do leta 2030 izničeni
Kaj vse bi potrebovali že zdaj, da bi vsaj za silo prometno preživeli, strokovnjaki naštevajo kot po tekočem traku. Od širitve avtocest na polne šestpasovnice z odstavnimi pasovi, vsaj še 20 parkirišč P+R okoli Ljubljane, hitrih avtobusov na ljubljanskem obroču do bolj pogostih in predvsem hitrejših vlakov. A boljši javni promet lahko prinese le do 20 odstotkov manj prometa in vsi ti »mehki« ukrepi bi bili do leta 2030 izničeni. Promet se bo namreč do takrat povečal do te mere, ko vsi ukrepi ne bodo uspeli več spraviti s cest dovolj avtomobilov in tovornjakov. Takrat bodo konice čez ves dan in blaginja Slovencev bo zato resno ogrožena.
Širše ceste ne prinesejo več prometa
Peter Lipar s Prometno tehniškega inštituta je dodal, da širitev cest le pogojno prinese več prometa. Študije so pokazale, da v določenem času širša cesta prinese 40 odstotkov več prometa, na ta račun se je namreč ta sprostil na njihovih »starih« tranzitnih poteh. Za današnje težave in prihodnje težave lahko s prstom pokažemo na urbaniste, ki so že pred leti napačno ocenili razvoj prometa in kako se ustrezno odzvati. Ta vlak, ki bi razbremenil ceste, smo zamudili že pred desetletji.
Za ilustracijo je pokazal enega najhujših prometnih dni pri nas v začetku junija, ko je bila v Evropi prometno najbolj »rdeča« ravno Ljubljana. »In to so bili takrat v glavnem le tujci, domačini pa potem bežijo na notranje ceste v mestu, kjer doživijo nov prometni infarkt,« je dodal.
Hitre rešitve bi torej pomagale le malo in še to le za kratek čas. Svoje bo morala povedati tudi politika, kajti ta na koncu lahko spodbuja ali zavira reševanje prometnega gordijskega vozla.
