Sklad kmetijskih zemljišč je država ustanovila pred 30 leti, da gospodari s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi v lasti države. Od leta 2016 sklad upravlja le kmetijska zemljišča in kmetije, gospodarjenje z gozdovi je prevzela družba Slovenski državni gozdovi. Ob tem pa Sklad izvaja še naloge v okviru postopkov denacionalizacij, torej bodisi vračanje, zamenjavo zemljišč ali izplačilo odškodnin zaradi nezmožnosti rabe zemljišč. Za ta namen je lani od države prejel 11 milijonov evrov iz t. i. Gozdnega sklada.
Sicer pa naj bi bil cilj Sklada načrtovanje in upravljanje s kmetijskimi zemljišči na način, ki omogoča razvoj kmetij in upošteva celostni razvoj podeželja ter ohranja njegovo poseljenost. Ob tem pa posebno pozornost namenja nakupu razpoložljivih kmetijskih zemljišč in gozdov ob 10-kilometrskem obmejnem pasu. Skupno je Sklad lani kupil 219,8 ha kmetijskih zemljišč v vrednosti 3,7 milijona evrov. Mnogo podjetnejši je bil pri prodaji. Ta državni upravljavec zemljišč je lani prodal 13,8 ha stavbnih zemljišč po povprečni ceni 65,84 evra na m2 ter dosegel najvišji prihodek iz prodaje stavbnih zemljišč, in sicer v višini nekaj manj kot devet milijonov evrov oz. 60 % več kot leta 2021. Prodal je tudi 14,6 ha kmetijskih zemljišč po ceni 2,17 evra na m2. Skupni prihodki od prodaje zemljišč so obsegali 11,8 milijona evrov. Pomembno povišanje sredstev je zabeležil tudi na postavki – prihodki od zakupnin. Lani je Sklad zbral osem milijonov evrov zakupnin oz. za 27 % več denarja kot leto prej, tudi ali pa predvsem na račun višjih zakupnin na hektar, ki so se s 116 evrov zvišale na 147 evrov na hektar. A kot pojasnjujejo na Skladu, višje zakupnine niso posledica podražitev cenikov, temveč delnih odpisov zakupnin v letu 2021 zaradi pozebe in epidemije covida. Z letom prej je tako Sklad ustvaril za 53 % višje prihodke.
11 kmetijskih podjetij obvladuje tretjino zemljišč
K osmim milijonom evrov prihodkov od zakupnin največ prispevajo kmetje, ki so lani za najemnine plačali 4,7 milijona evrov. V povprečju je imel kmet v najemu dva hektarja zemljišč, povprečna obračunana letna zakupnina za hektar pa je znašala 146,6 evra. Na 40 % državnih zemljišč pa kmetujejo kmetijska podjetja, ki imajo v povprečju v najemu 39 ha, povprečna zakupnina pa znaša 150 evrov na hektar. Podrobnejši pregled zakupnikov pa razkrije, da ima 11 kmetijskih podjetij v najemu 14.800 ha državnih zemljišč oz. tretjino zemljišč. Trije največji zakupniki so PP Agro, Panvita ter Kmetijsko gospodarstvo Lendava.
Poslanec Jožef Lenart je že pred leti opozoril, da se kmetije ne morejo širiti zaradi pomanjkanja primernih in kakovostnih kmetijskih zemljišč. Pri tem je izpostavil ravno podravsko regijo, kjer da PP Agro, ki je hčerinska družba Perutnine Ptuj, zakupi skoraj vsa razpoložljiva in nova kmetijska zemljišča v Spodnjem Podravju. Na Skladu so poslancu odgovorili, da to možnost PP Agro res ima zaradi lokacijske prednosti zakupnika mejaša, da pa bi odpravo te anomalije omogočila uvedba kapice. To se ni zgodilo. Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved pa pravi, da za spremembo zakonodaje, ki ureja zakup in promet s kmetijskimi zemljišči, ni političnega interesa. »Sklad bi moral delovati v interesu kmetov, družinskih kmetij, ki bi lahko ob pomoči Sklada zaokrožile zemljišča ter tako dosegle tudi nižje proizvodne stroške. Žal posluha ni, čeprav še vedno upamo, da bo nova direktorica in tudi navsezadnje politika uvidela, da imajo že leta najboljša kmetijska zemljišča v uporabi podjetja, ki zaposlene minimalno plačujejo, dobički pa romajo v privatne žepe domačih in tujih lastnikov.«
