Poslanca NSi Janeza Ciglerja Kralja je namreč zanimalo, ali namerava vlada zagrizti tudi v zakonodajne spremembe, ki bodo učiteljem, vzgojiteljem in ravnateljem omogočile učinkovito ukrepanje v primeru odklonskega vedenja otrok in medvrstniškega nasilja. Cigler Kralj se je pri tem oprl na raziskavo med učenci zadnjega triletja iz leta 2019, v skladu s katero je 89 odstotkov vprašanih potrdilo medvrstniško nasilje vseh oblik.
Po navedbah Cigler Kralja namreč primeri medvrstniškega nasilja, kot je bil tisti na vrhu nakupovalnega središča v Celju, in zaskrbljujoči statistični podatki tako staršem kot celotni družbi nastavljajo ogledalo. Cigler Kralj ministru za vzgojo in izobraževanje Darju Feldi očita, da je kot edino rešitev predlagal »več pogovorov,« a da so potrebni drugi ukrepi, ministrstvo pa da se resnosti problema ne zaveda. Tako je po navedbah Cigler Kralja ministrstvo povsem preslišalo vedno glasnejša opozorila učiteljev in ravnateljev, da brez spremembe zakonodaje medvrstniškega nasilja ne bodo zmogli obvladati. Skratka, po oceni Cigler Kralja je bilo pogovorov in akcijskih načrtov dovolj, zdaj so potrebne zakonodajne spremembe.
Kdo je komu zgled
Golob je v odgovoru poudaril, da je tema izjemno pomembna, a hkrati bistveno bolj kompleksna, kot si morda kdo predstavlja. Spomnil je, da je državni zbor nedavno gostil otroški parlament, na katerem je »desno krilo večinoma manjkalo.« Po Golobovih besedah so jim otroci na tem otroškem parlamentu dali vedeti predvsem, da jim je treba dati zgled. »Če želimo preprečevati medvrstniško nasilje, se moramo začeti mi temu primerno obnašati. In če želimo mi preprečiti širjenje sovraštva po spletu in digitalnih kanalih, se morami z zgledom mi temu odpovedati prvi. Pa nekaterim to nikakor ne uspe, ker je telefon očitno bolj pomemben kot sedenje v parlamentu, a ne, gospod poslanec Janša?« je cinično odvrnil Golob, zaradi česar je morala posredovati predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki je premierja utirila nazaj v postopkovne tirnice. Golob je nato spomnil, da gre za raziskavo iz leta 2019, »in vi danes sprašujete, kaj je vlada naredila v zadnjem mesecu.« Navedel je sicer, da so že pripravljeni normativi, ki so usklajeni s šolskim sindikatom in ki bodo »ojačali funkcijo socialnih delavcev,« kar je po besedah Goloba prvi korak. Drugi korak je opolnomočenje učiteljev, pri čemer se akcijski načrt izobraževanj že pripravlja. Nekatere stvari, ko gre za pravilnike in uredbe, bo lahko sprejela vlada, a nekatere stvari terjajo tudi spremembo zakonodaje, je priznal Golob, ki je dodal, da je zakon o šolstvu že v javni obravnavi.
Golob je ob tem v luči tragičnega dogodka v Srbiji opozoril še na en vidik te problematike, in sicer preveliko količino orožja, ki ga imajo ljudje v svojih domovih. Proti orožju in olajšanju dostopa do orožja se je po njegovih besedah treba boriti. Ravno orožje je tisto, ki pripelje do tega, da so »posledice medvrstniškega nasilja vedno bolj katastrofalne. To je ena točka, pri kateri ne bomo imeli nobene tolerance. Preprečiti moramo, da orožje pride v roke otrok, ker so tam posledice lahko dejansko najhujše.« »S pogovori se začne, v resnici se začne z našim zgledom, ali smo v stanju prenehati širiti sovraštvo, pozivati k državljanski vojni, ali smo v stanju s tem prenehati, to je pravo vprašanje, ki nam ga zastavljajo otroci,« je zaključil Golob.
Nad odgovorom premierja niti slučajno ni bila navdušena poslanka SDS Jelka Godec, ki je opozorila, da je vprašanje postavil Cigler Kralj, ne pa Janša, ki ga je Golob napadel. Vlogo mirovnika je nato znova odigrala Klakočar Zupančičeva, ki je ocenila, da v današnji izmenjavi sicer ni prišlo do nasilja, zagotovo pa je prišlo do provociranja. Poslance in Goloba je pozvala, naj se tega v nadaljevanju vzdržijo, da se lahko seja nadaljuje. Strasti so se po tej intervenciji hitro umirile.
