Novela bi uvedla možnost, da ustanovitelj, denimo lokalna skupnost ali država, razreši direktorja javnega zavoda, četudi to ne bi bila volja sveta zavoda. Uvedla bi tudi pravilo, da vršilce dolžnosti vedno imenuje ustanovitelj. »Namen spremembe zakona o zavodih je, da ima ustanovitelj možnost ukrepati v primeru, ko je zaradi razlogov na strani vodstva zavoda ogroženo ustrezno zagotavljanje javnih storitev za prebivalce. Seveda si tudi vlada želi, da takšnih primerov ne bi bilo, vendar v praksi so,« je vlada sporočila v začetku aprila.
In še: »V primeru, ko organ upravljanja kljub obrazloženemu pozivu ustanovitelja ne ukrepa, ima ustanovitelj, ki je odgovoren za izvajanje javne službe, ne samo pravico, ampak tudi dolžnost ukrepanja. Trenutno veljavni Zakon o zavodih pa ustanovitelju možnosti ukrepanja v takšnih primerih ne daje. Predlog spremembe zakona pomeni, da ima v res izjemnih primerih ustanovitelj možnost ukrepati zaradi neustreznega izvajanja javne službe ter imenovati vršilca dolžnosti za obdobje največ enega leta. Predlog spremembe zakona taksativno določa razloge, na podlagi katerih od sveta zavoda zahteva razrešitev direktorja. Pomeni, da pristojnost razrešitve direktorja tudi v teh primerih ostaja v rokah sveta zavoda, zakon pa dopušča možnost, da če svet zavoda na zahtevo ustanovitelja ne ukrepa, potem lahko ukrepa ustanovitelj neposredno sam.«
Predlogu so nasprotovali tudi v SD in Levici, zato bi na seji državnega zbora prihodnji teden najverjetneje klavrno končal. Za to, da bi se novela obravnavala po skrajšanem postopku, je v začetku aprila glasovalo le Gibanje Svoboda.
Kot po tekočem traku
Skratka, vlada bi se lahko na ta način rešila tudi trna v peti – problematike RTV. Na tem mestu velja spomniti na opozorilo Jelke Godec iz vrst SDS, ki je dejala, da bo nekoč na oblast prišla neka druga vlada »in bo zaradi tega zakona menjavala direktorje kot po tekočem traku«.
Namera je torej opuščena. »Glede na odzive različnih deležnikov po vložitvi predloga zakona bo v zvezi z urejanjem področja izvajanja javnih služb treba opraviti celovito razpravo in področje na novo urediti tako na sistemski ravni kot na ravni posameznih dejavnosti, s ciljem vzpostaviti rešitve, ki bodo omogočale čim bolj racionalno in učinkovito upravljanje ter izvajanje javnih služb,« je sporočila vlada.
Politizacija javnih zavodov
Noveli so nasprotovali tako sindikati kot združenja občin in nevladniki – sindikati so celo pretili z referendumom. V CNVOS, krovni mreži slovenskih nevladnih organizacij, so med drugim opozarjali, da je bila novela pripravljena v tajnosti. K umiku predloga zakonske novele iz obravnave sta v začetku aprila na seji Ekonomsko-socialnega sveta pozvali tako delodajalska kot delojemalska stran. Oboji so bili do predlogov ostri in so izrazili strah, da bi lahko spremembe prinesle politizacijo javnih zavodov tako na občinski kot državni ravni.
Ministrstvo za javno upravo je medtem že začelo pripravljati izhodišča za spremembe na področju sistemskega izvajanja javnih služb v Republiki Sloveniji.
