Spremembe orožarske zakonodaje, ki jih je leta 2021 uvedla koalicija Janeza Janše, vlada Roberta Goloba pa jih je po zamenjavi oblasti razveljavila, niso le močno olajšale pridobitve polavtomatskega strelnega orožja za civiliste, ampak so povzročile tudi množično oboroževanje policistov.
Po uradnih podatkih so tako slovenski policisti lani od vodstva policije pridobili kar 550 potrdil za izdajo orožne listine, ki omogoča nakup orožja v zasebne namene. Gre za dokument, s katerim generalni direktor policije potrdi, da policist zaradi narave dela ob službenem orožju, ki ga uporablja pri svojem delu, potrebuje tudi lastno orožje zaradi varnostne ogroženosti. S podpisom jamči še, da policist službeno orožje nosi v skladu s predpisi, ki urejajo nošenje orožja v državnih organih.
Še leta 2021 je vodstvo policije izdalo 170 takšnih potrdil, torej več kot trikrat manj kot lani, letos pa zgolj 38. Zakaj je torej lani prišlo do velikanskega povečanja? Ker je nekdanji minister za notranje zadeve Aleš Hojs s spremembo zakona omogočil, da to potrdilo postane bližnjica do nakupa lastnega orožja.
Bližnjica do lastne pištole
Pogoj za posedovanje in nošenje orožja v Sloveniji je orožna listina. Do nje je bilo vrsto let mogoče priti le, če je imel posameznik za to upravičen razlog. Po zakonu je moral dokazati, da je lovec oziroma član strelske športne organizacije, da orožje potrebuje, ker je ogrožena njegova osebna varnost, ali pa, da ga je podedoval.
Toda Janševa vlada je možnosti za pridobitev orožja razširila. S spremembami zakona, ki so začele veljati poleti 2021, je šla posebej na roke policistom. To je storila z določilom, po katerem so lahko kot upravičen razlog za izdajo orožne listine za varnostno orožje navedli, da ga zaradi ogroženosti potrebujejo tudi zunaj delovnega časa. V teh primerih so morali policisti na upravni enoti k vlogi za izdajo orožne listine predložiti zgolj potrdilo, ki ga je izdal generalni direktor.
V dobrem letu dni veljavnosti sprememb zakona, ki jih je Golobova vlada po prihodu na oblast razveljavila, je potrdila za izdajo orožne listine prejela skoraj desetina pripadnikov policije. Samo lani je vodstvo vsak delovni dan v povprečju izdalo dve. Zelo verjetno je večina teh policistov, če ne vsi, v tem času prišla tudi do lastnega orožja. Poročali smo že, da se je lani krepko povečalo število orožnih listov, ki so jih posamezniki pridobili zaradi varnosti. Teh je bilo skupaj 5830, skoraj 700 več kot leta 2021. To pa pomeni, da je večina novih imetnikov orožnih listov policistov.
Uradni podatki: ogroženost policistov se ni povečala
Po dostopnih podatkih je glavnino teh potrdil podpisal nekdanji generalni direktor policije Anton Olaj. Na policiji so nam pojasnili, da evidence izdanih potrdil ne vodijo. Na zaprosilo, naj nam pošljejo statistike za posamezne mesece, nam niso odgovorili.
Poudarili so le, da je »bilo nekaj vlog oziroma predlogov za izdajo potrdil za izdajo orožne listine za varnostno orožje tudi zavrnjenih«. Zakaj? Ker se je izkazalo, da nekateri policisti niso ogroženi ali pa so to poskušali dokazovati z nepopolno in pomanjkljivo dokumentacijo. Na policiji so posebej izpostavili, da pridobitev tega potrdila še ne pomeni avtomatične pridobitve orožne listine. »O vlogah za orožne listine odloča upravna enota, ki preverja vse predpisane pogoje,« so dodali.
Pri tem velja poudariti, da so lahko policisti že pred spremembami orožarskega zakona nosili službeno orožje tudi zunaj delovnega časa. Po zakonu o nalogah in pooblastilih policije morajo namreč tudi takrat preprečevati nezakonita dejanja in opravljati druge policijske naloge, če je zaradi nezakonitega dejanja ali splošne nevarnosti neposredno ogroženo življenje, zdravje, osebna varnost ali premoženje.
Zakaj je torej toliko policistov potrebovalo še lastno orožje? Njihova ogroženost se lani ni povečala. Po uradnih podatkih sta tako število ogroženih kot stopnja ogroženosti policistov leta 2022 »ostala v večletnem povprečju«. Enako velja za pravosodne delavce.
Prodajalci orožja z akcijami za policiste
»Dopuščam možnost, da so želeli izkoristiti priložnost, ki se je ponudila s spremembo zakona. Poleg tega službenega orožja ne smejo uporabljati na treningih na zasebnih streliščih. Znano pa je, da so strelišča, ki so v lasti policije, ali oddaljena od sedežev policijskih uprav ali tako zastarela, da praktično ne ustrezajo več normativom,« odgovarja predsednik policijskega sindikata Rok Cvetko.
Hojsove spremembe zakonodaje so izkoristili tudi ponudniki orožja. Več naših sogovornikov, ki so želeli ostati neimenovani, nas je opozorilo, da so uradni proizvajalci in prodajalci pištol ter drugega orožja že konec leta 2021 pripravili več akcij, med katerimi so jih lahko policisti kupili ceneje kot v redni prodaji.
Slovenija je sicer sredi leta 2021 začasno postala ena od redkih evropskih držav, v kateri lahko civilisti zakonito pridobijo polavtomatsko dolgocevno strelno orožje, ki po direktivi EU velja za varnostno grožnjo. Od takrat so lahko polavtomatske puške in drugo orožje ob športnih strelcih kupovali tudi člani strelskih organizacij, ki imajo status nevladne organizacije v javnem interesu na področju obrambe. Ena od teh organizacij je tudi strelsko društvo, ki ga je ustanovilo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO). Tega je pred prihodom na ministrstvo vodil Hojs.
