V prvi vrsti želijo zmanjšati količino visoko procesiranih živil v prehrani otrok, kar pomeni, da bi moral biti hrana pripravljena iz svežih sezonskih in predvsem lokalnih živil. A za to je potrebno spremeniti tudi zakonodajo.
Predsednica strateškega sveta Nataša Fidler Mis je ob tem opozorila tudi, da je v prehrani vse preveč soli in nasičenih maščob, kar še povečuje tveganje za zdravje, velik problem pa so tudi ocvrta živila in prevelike količine sladkorja.
Njena.si
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Vodja recenzentov smernic Boštjan Jakše je ob tem spomnil, da Slovenija zadnjih 13 let ni prenovila smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih. »Debelost otrok se je v zadnjih 20 letih potrojila, stopnja prekomerne telesne mase pa se je podvojila. To je tudi posledica neke normalizacije nezdravega načina prehranjevanja. A za to ni kriva le šolska prehrana ampak tudi neuveljavljanje tako imenovanih mehkih ukrepov na drugh podorčjih,« je povedal.
Zato poziva k delovanju na različnih ravneh, od prehransko-zdravstvene, politične, kadrovske do logistične.
Podobno meni tudi strokovni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Ivan Eržen, za katerega je velika težava organizacija, saj so tisti, ki pripravljajo hrano, zelo slabo plačani. Pozdravil pa je predloge za brezplačno prehrano v šolah, saj bi tako vsi otroci dobili dostop do kakovostne hrane.
Glede možnosti uvedbe tudi zgolj rastlinskih obrokov bodo stališča še usklajevali, je napovedala Fidler Mis. Danes so se tako seznanili tudi s primeri praks v drugih državah. »Za Slovenijo še nismo dorekli, kako bomo to vpeljali. Slovenija je podpisnica vseh dokumentov, vezanih na bolj zdravo in trajnostno prehrano in okolje, zato nas čaka proces uvajanja več živil rastlinskega izvora,« je pojasnila.
