Vlada pripravlja veliko šolsko reformo, ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je že ustanovilo delovno skupino, ki bo pripravila Nacionalni program vzgoje in izobraževanja za prihodnje desetletje, vzporedno pa poteka prenova učnih načrtov. Do leta 2025 načrtujejo spremembe kurikulumov v osnovnih šolah, omenja se na primer uvedba obveznega prvega tujega jezika v prvem razredu in drugega tujega jezika v sedmem razredu.
Drugi tuj jezik
Za komentar smo prosili predsednika Združenja ravnateljev Gregorja Pečana, ki dva tuja jezika v osnovni šoli pozdravlja: »Glede na položaj naše države, razvojne možnosti in globalni trg dela je to absolutna nujnost!« Tudi v poskusnem projektu, ki se po petih letih končuje s tem šolskim letom (vanj je bilo vključenih 145 slovenskih osnovnih šol), se je to menda izkazalo za učinkovito. Opozarjajo pa nekateri ravnatelji, da je v osnovnih šolah veliko otrok, ki ne govorijo slovensko in bi imeli tako dejansko tri tuje jezike. »To je upravičeno opozorilo, saj se v naših šolah neznanje slovenščine že kaže kot problem: lahko si predstavljate, kaj pomeni imeti v oddelku dva učenca, ki ne razumeta slovensko in še vsak svoj jezik govorita. Kako lahko potem poteka pouk za vse ostale učencev? Tu moramo ne nazadnje gledati na pravico vseh do kakovostnega izobraževanja. A to bi morali reševati na neki drugi ravni, ne pa v šolski reformi. Te ne moremo osnovati na najšibkejših ali najsposobnejših. Treba je precizno določiti standarde znanja in pri njih tudi vztrajati,« pravi Pečan in omeni primer Francije. »Francoske javne šole ne sprejmejo otroka, ki ne zna francosko, ker imajo enormen pritisk tujcev in vedo, kaj to pomeni.«
Več telovadbe
V načrtu je tudi več telovadbe oziroma gibalnih aktivnosti. S tem se ni mogoče ne strinjati, pravi Pečan, a hkrati meni, da mora šola le pomagati naučiti svoje učence zdravega življenjskega sloga, ta pa se začne in konča v družini. »Ne moremo vsega prevaliti na šolo, a točno to poskušajo. Nekaj je absolutno treba pustiti, da se opravi tudi v družinah. Treba pa se je intenzivno posvetiti ozaveščanju, bistveno intenzivnejše kot do zdaj. Če bodo otroci v šolo prihajali iz zdravega družinskega okolja, bo v šolah vse precej lažje in boljše. Danes pa za športni dan 20 staršev otrokom napiše opravičila, da se ga ne udeležijo. Torej lahko imamo v šoli desetkrat na teden telovadbo, a če bo družinska klima takšna, ne bomo nikdar naučili naših učencev zdravega načina življenja.«
Zdrava prehrana
Robert Golob je že za prihodnje šolsko leto napovedal, da bodo v šole vpeljati bolj zdravo prehrano. Pečan: »V šolah že zdaj pripravljamo zdravo prehrano, a se enormne količine hrane dnevno zmečejo stran, ker je otroci ne jedo. Od populističnih 'gromoglasnikov' tega nihče noče slišati, ker izkoriščajo slogan 'otroci so lačni'. To že dolgo ne drži! V osnovnih šolah poskrbimo za vse. To nikakor ni debata za šolsko reformo!«
Prenova zakonodaje
Po njegovem mnenju bi se morali najprej osredotočiti na temeljito prevetritev celotne šolske in druge zakonodaje, ki »s svojimi sponami močno duši delovanje šol in jim dejansko onemogoča avtonomijo«. »Zdaj naenkrat ni več dovolj negativna ocena v spričevalu, da bi učenec ponavljal razred, pač pa mu je treba izdati še odločbo po Zakonu o upravnem postopku – nikjer na svetu ne poznajo česa niti približno podobnega temu! Živimo v pravno blazni državi in to ne pripomore k ohranjanju kakovosti slovenskega javnega šolstva, ki je za zdaj še vedno na zavidljivo visoki ravni.« Hkrati pa opozarja, da se erozija šolstva že začenja, in sicer s kadrovsko krizo, saj samo v osnovnih šolah trenutno primanjkuje okoli 2100 učiteljev. »Če se ne bo nemudoma pristopilo najprej k reševanju kadrovskih težav, se utegne zgoditi, da bodo že letos jeseni v nekaterih šolah nujne določene prilagoditve, na primer združevanje oddelkov pri pouku posameznih predmetov ali neizvajanje določenih stvari oziroma jih bodo izvajali ljudje brez strokovne izobrazbe.«
