Zavarovalnica Generali namreč s 1. majem zvišuje mesečno premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za 10,39 evra. Kot glavne razloge za zvišanje navajajo neugodne trende na področju zdravstvenih storitev, in sicer rast cen zdravstvenih storitev (t. i. medicinsko inflacijo) ter rast obsega opravljenih zdravstvenih storitev v zadnjem letu. Ob tem se pojavlja vprašanje, ali bosta premijo zvišali tudi zavarovalnici Vzajemna in Triglav, ki prav tako ponujata sklenitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Pri Vzajemni so za STA pojasnili, da bo treba natančno spremljati vse dodatne obremenitve, ki se prenašajo na dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Če se bo trend rasti celotnih odhodkov v zdravstvenem sistemu nadaljeval, bo to vplivalo na premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. "O morebitni spremembi premije bomo zavarovance in javnost pravočasno obvestili," so poudarili pri Vzajemni.
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je po svoji vsebini v celoti odvisno od gibanj v obveznem zavarovanju. Višji odhodki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pomenijo hkrati višja doplačila k zdravstvenim storitvam in posledično tudi višjo premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
"Zavarovalnice nimamo vpliva na dejanske stroške za zdravstvene storitve, za katere doplačujemo z naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Vsaka odločitev zakonodajalcev o spremembah cen storitev in plač v zdravstvu pa ima neposreden vpliv na stroške zavarovalnic, ki izvajamo dopolnilno zavarovanje," so zapisali pri Vzajemni.
Pri Zdravstveni zavarovalnici Triglav podobno ugotavljajo, da bo sprememba premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja neizogibna, v kolikor se bo trend rasti celotnih odhodkov v zdravstvenem sistemu nadaljeval tudi v prihodnje. Tudi sami zaznavajo nadaljevanje visoke rasti skupnih odhodkov v okviru zdravstvenega sistema in zagotavljajo, da bodo tudi sami zavarovance o morebitni spremembe premije obvestili pravočasno.
V Slovenskem zavarovalnem združenju so za STA navedli, da cene javnih zdravstvenih storitev oziroma porabo sredstev za javne zdravstvene storitve ne določajo zavarovalnice. Če se poveča osnovna cena storitve, se poveča tudi del, ki odpade na doplačilo. Zavarovalnice, ki izvajajo dejavnost dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, so cene tega zavarovanja nazadnje povišale leta 2019. "Od zadnjega dviga cen, to je od 2019 do 2022, so se odhodki javne zdravstvene blagajne povišali za skoraj milijardo evrov, tisti odhodki, ki imajo doplačila, so se povišali za dobrih 700 milijonov evrov oziroma za 31 odstotkov," so pojasnili. Zaradi teh trendov se krepi tudi obseg doplačil, so dodali.
V koaliciji opozarjajo na nujnost preoblikovanja zdravstvenega zavarovanja
V koalicijskih Gibanju Svoboda, SD in Levici ob napovedi podražitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja opozarjajo na nujnost preoblikovanja oziroma ukinitve dopolnilnega zavarovanja.
V Gibanju Svoboda so spomnili, da so se že v koalicijski pogodbi zavezali k celoviti prenovi financiranja zdravstvenega sistema, ki bo vsebovala tudi ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Prav tako so januarja na vrhu koalicije vsi koalicijski poslanci podpisali dokument, ki vključuje zavezo o strukturni prenovi in nadgradnji zdravstvenega zavarovanja, kar bo pomenilo ukinitev sedanje oblike dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Ocenjujejo, da so trenutne podražitve glede na dobičke, ki jih kujejo zavarovalnice, neutemeljene in krivične do zavarovancev ter jim še dodatno otežujejo dostop do zdravstvenih storitev. Zato bo po njihovih navedbah k razpravi o prenovi financiranja zdravstvenega sistema treba pristopiti čim prej.
Socialni demokrati menijo, da so napovedane podražitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja neupravičene in bodo še bolj omejile dostopnost ljudi do zdravstvenih storitev, kar je nesprejemljivo. "Razumemo jezo ljudi glede na (trenutno) stanje v zdravstvenem sistemu in menimo, da bi bilo prav, da tudi zasebne zdravstvene zavarovalnice nosijo del družbene odgovornosti za delovanje našega zdravstvenega sistema," so zapisali v odgovoru za STA. Preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je po njihovih navedbah nujno, zato v SD pričakujejo, da bo ministrstvo za zdravje pripravilo predloge sprememb financiranja zdravstvenega sistema v obljubljenih časovnih rokih.
Tudi v Levici opozarjajo, da bo ob rastočih stroških življenja napovedano zviševanje cen dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja še dodatno omejilo dostop do zdravstvene oskrbe. "V Levici smo prepričani, da je takšno zdravstveno zavarovanje nepravično, zato je zdaj pravi čas, da ga odpravimo," so zapisali v sporočilu za javnost. Po njihovem mnenju je trditev zasebnih zavarovalnic, da je dvig premije nujen zaradi rasti življenjskih stroškov, zgolj izgovor, namenjen ohranjanju rekordnih ravni dobičkov. "Vse, za kar gre zasebnim zavarovalnicam, so večmilijonski dobički, ki poniknejo v žepih lastnikov, čeprav bi morali v javno blagajno," so še poudarili. Kot so dodali, največji problem v zdravstvu ni javna zdravstvena blagajna, pač pa privatizacija zdravstvenega sistema. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje kljub zavajajočemu imenu ni stvar izbire, je pogoj za dostop do zdravstvenih storitev, menijo. "Poleg tega pa je za razliko od obveznega gluho in slepo za socialni položaj ljudi," še opozarjajo.
V opozicijski NSi pa želijo jasna pojasnila, zakaj prihaja do dviga premij zavarovanja, hkrati pa pričakujejo tudi optimizacijo stroškov zavarovalnic, so zapisali za STA. V največji opozicijski stranki SDS se na napovedane podražitve še niso odzvali.
