Z reševanjem težav trajnostne mobilnosti in dovoljenjem sintetičnih goriv, s čimer so dejansko rešili motorje z notranjim zgorevanjem v avtomobilih, so seveda prišli tudi že prvi odzivi. Okoljevarstveniki so prepričani, da je elektrika edina prava in da je industrija s svojim vplivom vse peljala žejne čez vodo, na drugi strani pa industrija pozdravlja te ukrepe. Predstavnik Volkswagna je denimo dejal, da so z dovoljenjem sintetičnih goriv rešili marsikatero težavo. »Kar ne znam si predstavljati, da bi morali v prihodnje v kratkem času vse avtomobile z motorji z notranjim zgorevanjem nadomestiti z električnim pogonom. Taka menjava ena za ena potrebuje bistveno več časa. Konec koncev pa je sintetično gorivo okolju prijazno, ker iz okolja vzame toliko ogljikovega dioksida, kot ga potem odda z zgorevanjem,« dodajajo pri Volkswagnu.
Sintetični bencin le za bogate
Na drugi strani je izvršni direktor znamke tovornih vozil Iveco, Gerrit Marx, veliko bolj skeptičen do e-goriv. »Sintetični bencin je zelo mamljiv za voznike porschejev ali ferrarijev. Če se z njimi zapelješ enkrat na teden, ti je vseeno, ali liter goriva stane 5 ali 8 evrov. A to ni gorivo prihodnosti, na katerem bi lahko slonela množična mobilnost.« Po njegovem mnenju se bo Evropa spremenila v Kubo, na cestah bomo videvali zelo stare avtomobile, saj si večina prebivalcev ne bo mogla privoščiti novega avtomobila ali pa dragega sintetičnega goriva.
»Uganite, kdo je najbolj zainteresiran za proizvodnjo sintetičnega goriva? Savdska Arabija. S tem bomo samo en vir mobilnosti zamenjali z drugim, a bo v istih rokah,« je dodal Marx.
S tem pa seveda pohod elektrike na trajnostno mobilnost še zdaleč ni končan in bo treba vložiti še veliko denarja in časa, da bodo vse te trajnostne oblike pogona zares zaživele v praksi.
Polnilnice na 60 kilometrov
Zato so zdaj v EU predstavili načrt o pravilih za alternativna goriva in infrastrukturo AFIR, s katerim bodo oblikovali standarde izgradnje polnilne infrastrukture. Če sintetična goriva lahko uporabljajo že obstoječe bencinske črpalke, te pa so po neki logiki postavljene vsaj na 50 do 60 kilometrov, glede na količino rezervnega goriva v povprečnem avtomobilu, bodo na približno enakih razdaljah in na 120 kilometrov za električne tovornjake do leta 2027 morali zagotoviti tudi električne polnilnice. Vodik, ki tudi spada med alternativna goriva, pa naj bi bil do leta 2031 uporabnikom na voljo na vsakih 200 kilometrov.
Nova pravila o polnilnicah in črpalkah za alternativna goriva naj bi zagotovila, »da bosta vožnja in polnjenje nove generacije električnih vozil tako enostavna in uporabna kot pri vozilih, ki so odvisna od naftnih goriv«, je povedal Ismail Ertug, eden od ustvarjalcev zakonov in odgovornih za pogajanja o gorivih. »Predvsem moramo očistiti transportni del prometa, ta je odgovoren za največje izpuste škodljivih snovi v okolje,« je dodal. Zato želi EU do leta 2040 zagotoviti, da bo 90 odstotkov težkih tovornjakov brez izpustov v okolje.
Po tem dogovoru naj bi vsaka država članica na polnilnih mestih zagotovila 1,3 kilovate polnilne moči na električni avtomobil, kar je 30 odstotkov več, kot je bilo sprva predvideno. Nad uresničitvijo vseh zahtev pa bo bdel Evropski parlament.
Tovarne sintetike že nastajajo
Kot je bilo včeraj omenjeno, pa bodo lahko naftna podjetja in avtomobilska industrija odslej vlagali tudi v proizvodnjo sintetičnih goriv. Porsche je medtem že investiral več kot 75 milijonov evrov v skupni projekt HIF Global, ki se bo ukvarjal s proizvodnjo novega goriva. Postavili so že pilotno tovarno e-goriva v Čilu, kjer bodo tudi s pomočjo vetrne energije ekološko proizvajali okoli 130.000 litrov sintetičnega goriva na leto v pilotni fazi. Kapaciteto bodo do konca tega desetletja povečali na 550 milijonov litrov. Glede na to, da je trenutno na svetu 1,3 milijarde vozil z motorji z notranjim zgorevanjem, in prenekatero vozilo bo v prometu še desetletje in več, bo morala biti proizvodnja tega goriva še večja. Podjetje HIF Global načrtuje izgradnjo dvanajstih takih tovarn v Teksasu, Čilu in Avstraliji, s skupno kapaciteto 240 milijonov litrov na dan. Pri tem bodo porabili 25 milijonov ton ogljikovega dioksida na leto.
Tovorni promet je še vedno predvsem dizelski
Sintetična goriva bi lahko bila torej rešitev za okolje in tovorni promet, samo v Evropi je bilo konec leta 2021 na cestah več kot 6,2 milijona srednje težkih in težkih tovornjakov (že samo Poljska je premogla 1,2 milijona teh vozil), 685.000 avtobusov in kar 29 milijonov dostavnikov. V Sloveniji smo imeli konec leta 2021 malo manj kot 133.000 tovornih vozil. Povprečna starost tovornih vozil v Evropi je 14 let, najstarejše tovornjake imajo v Grčiji, kjer so v povprečju stari kar 21,4 leta.
Ob tem ne gre zanemariti dejstva, da je tovorni promet še vedno zelo odvisen od dizelskih motorjev, skoraj 95 odstotkov novih tovornjakov je gnanih z dizelskimi motorji, le manj kot en odstotek pa je že električnih. Z alternativnimi gorivi pa je gnanih okoli štiri odstotke novih tovornjakov.