Zmagovalci interventnega zakona za skrajševanje čakalnih dob v zdravstvu, ki ga je lani poleti sprejela vladna koalicija, so zasebni koncesionarji.
Ti so med lanskim septembrom, ko je zakon začel veljati, in decembrom prejeli več kot tretjino državnega denarja, namenjenega za skrajševanje čakalnih vrst. Natančneje, od 80 milijonov evrov, ki jih je slovensko zdravstvo po interventnem zakonu porabilo do konca lanskega leta, so skupaj prejeli 30 milijonov evrov.
Kot je razvidno iz prvih podatkov, ki so jih na necenzurirano.si pridobili od Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), so samo trije zasebni izvajalci, ki imajo skupaj 39 zaposlenih, v treh mesecih opravili za skoraj štiri milijone evrov dodatnih operacij, posegov in pregledov. To so podjetja Estetika Fabjan, Oftalmo in Arbor Mea. Vsako od njih je iz interventnega zakona prejelo več denarja kot nekatere največje javne bolnišnice: Novo Mesto, Celje, Murska Sobota, Nova Gorica, Jesenice in Izola.
To je mogoče tudi zato, ker so zdravniki, zaposleni v teh bolnišnicah, dodatni program za državni denar raje opravljali za prej omenjena zasebna podjetja. Soglasja za delo drugje so jim dala vodstva bolnišnic. Takšno dodatno delo zdravniki v veliki večini opravljajo kot samostojni podjetniki, s čimer so za zasebna zdravstvena podjetja cenejši kot za javne zavode.
Kaj je glavni nauk stresnega testa zdravstva
Kot je znano, je vlada z zakonom o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema za skrajševanje čakalnih vrst namenila pol milijarde evrov. Lani je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan napovedal, da gre za "stresni test", ki bo razkril meje javnega zdravstvenega sistema. "Ključno pri tem zakonu je, da bodo 16 mesecev (od začetka veljavnosti zakona, op. a.) plačane vse zdravstvene storitve. Kolikor se bo delalo, toliko bo plačano," je govoril minister.
Toda prvi rezultati potrjujejo opozorila, da zakon ne bo uspel preprečiti selitve najbolj donosnih storitev iz dodatnega programa v zasebne klinike, kjer delajo zdravniki iz javnih bolnišnic. Ravno nasprotno, k temu je očitno zdravnike še spodbudil. Javne izvajalce je namreč pri dodatnem financiranju izenačil s koncesionarji, pri čemer prvim ni omogočil dodatnega nagrajevanja zaposlenih, ki sodelujejo v programu. To so hitro ugotovili tudi zdravniki, ki so ugotovili, da se jim dodatno delo bolj izplača opravljati pri zasebnih koncesionarjih.
Trenutno stanje na terenu bi zato lahko ministra pripeljalo do sklepa, da javnega zdravstva ni mogoče reševati brez zasebnikov. Toda nauke stresnega testa zdravstva bo moral Bešič Loredan namesto pri posledicah iskati pri vzrokih – v reševanju akutnih težav slovenskega zdravstva, ki so pripeljale do sedanjega stanja. Med njimi velja omeniti pomanjkanje nadzora nad obremenitvami in delom zdravnikov, slabo organiziranost, načrtovanje in upravljanje javnih bolnišnic, zabrisane meje med javnim in zasebnim, nizke normative, ki se izkoriščajo za nedelo ... Sploh, ker številni primeri kažejo na to, da zdravniki z delom v javnem zdravstvenem zavodu, kjer imajo nizko normo, dejansko ustvarjajo čakalne vrste, ki jih nato pomagajo krajšati kot zasebniki.
