Novice Svet24

Vlada Roberta Goloba si je zadala več prednostnih nalog, med katerimi so zdravstvena reforma, pokojninska reforma in reforma plačnega sistema. Kot kaže, bodo vse terjale veliko višje izdatke iz državne malhe, kot smo jih bili vajeni, in finančni minister bo zagotovo moral poiskati dodatne vire prihodkov. O tem, kako naj bi se spremenile davščine, naj bi predstavniki koalicije razpravljali danes na Brdu. Konkretnejših rešitev še ni pričakovati, je pa v koalicijski pogodbi zapisano, da naj bi se progresivno obdavčilo premoženje. Pri tem se najpogosteje omenja davek na nepremičnine, nedavno ga je v intervjuju za Radio Slovenija kot realno možnost znova omenil direktor finančne uprave Peter Grum. 

Primož Lavre

Zgodovina nepriljubljenega davka

O tovrstnem davku se je začelo govoriti leta 2006, ko smo izvedli množični popis nepremičnin, ki naj bi bil temelj odmerjanja novega davka. Leta 2010 se je uvedbe lotila vlada Boruta Pahorja. Zakon je bil pripravljen, a nasprotnikov je bilo očitno preveliko. Pahor in sodelavci so večkrat spreminjali predvsem davčne stopnje. V različici, o kateri se je največ razpravljalo, je pisalo, da bi za zasedena stanovanja plačali 0,1 odstotka vrednosti nepremičnine, za nezasedena pa 0,3 odstotka. Kasneje, leta 2013, je vlada Alenke Bratušek zakon o davku na nepremičnine celo sprejela, a ga je manj kot leto dni po sprejemu razveljavilo ustavno sodišče. V zakonu je pisalo, da bi morali za bivališče plačati 0,15 odstotka ocenjene vrednosti; za prazno nepremičnino je bil najprej predviden davek v vrednosti kar 0,45 odstotka cene nepremičnine, a je na koncu obveljalo 0,3 odstotka. Tako bi za rezidenčno stanovanje, vredno 250.000 evrov, letno plačali 375 evrov, za prazno stanovanje pa kar 750 evrov davka. 

Gurs pripravil temelje

Marko Vavpotič/Media24

O davku na nepremičnine je razmišljala tudi vlada Marjana Šarca, a je ostalo le pri besedah. Finančni minister vlade Janeza Janše, Andrej Šircelj, se ni želel zapletati z davkom na nepremičnine, so pa v tem času veliko dela opravili na geodetski upravi (Gurs), kjer so lani zaključili kar šest let in pol trajajoč projekt prenove državnih prostorskih dokumentov in informacij. Podatki o nepremičninah, ki so zdaj na voljo, so osnova za vrednotenje nepremičnin, to pa je lahko osnova za izračun davka. 

Kako oblikovati davek

Dilema ministra za finance pri pripravi novega davka bo, koliko denarja z njim zbrati, čemu bo denar namenjen in katere obstoječe davke bo nepremičninski davek nadomestil. Trenutno lastniki hiš, stanovanj in zemljišč plačujejo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), katerega vrednost določa občina, in tudi pobrane davščine se stečejo v občinske blagajne ter predstavljajo največji prihodek občinskega proračuna. Lani so prihodki iz naslova NUSZ znašali 253.007.761 evrov, odločbe o odmeri nadomestila pa so lani izdali 853.009 fizičnim in 37.161 pravnim osebam. 

Sašo Švigelj/M24.si

Eden za vse?

Poleg tega so vsi tisti, ki imajo več nepremičnin oziroma če kvadratura njihovega bivališča presega 160 kvadratnih metrov, tudi zavezanci za plačilo davka od premoženja. V letu 2022 so pobrali za 9.486.276 evrov tega davka, kar je za 16,3 odstotka več kot v letu 2021. Furs v svojem poročilu navaja, da je bilo izdanih 139.591 odločb o odmeri davka od premoženja. Znesek pobranega davka je relativno nizek, verjetno tudi zaradi dejstva, da sam davek izvira še iz Jugoslavije in da marsikdo »pozabi« prijaviti vse nepremično premoženje, ki ga premore. Furs je tako letos izdatno opozarjal na to, da so posodobili evidence premoženja in bodo tisti, ki svojih nepremičnin ne prijavljajo, kaznovani. Dilema pripravljavcev nove zakonodaje bo tudi v tem, ali oba davka združiti v enega. 

Vrednost stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji je ocenjena na 140 milijard evrov.

Koliko pobrati?

Bistvena bo zagotovo ocena, koliko denarja želi država z novim davkom zbrati. Ali zgolj zamenjati NUSZ z novim davkom ali z višjimi davčnimi stopnjami dodatno napolniti blagajno. Ocene pri preteklih poskusih so močno nihale. Najbolj ambiciozna je bila Alenka Bratušek, ki je pri eni od različic prihodke ocenila celo na 470 milijonov evrov; pred ukinitvijo zakona pa je pričakovanja znižala na 320 milijonov evrov. Borut Pahor je želel na račun nepremičnin zbrati 350 milijonov evrov, Marjan Šarec je govoril o 320 milijonih evrov. Glede na to, da je v zadnjih letih vrednost nepremičnin krepko narasla, ne bi bilo presenečenje, če bi bil tudi ciljani znesek višji.