Gospodinjstev, ki so skozi mesec shajala lahko oz. zelo lahko, je bilo 23 odstotkov, kar je le za dve odstotni točki več v primerjavi s tistimi, ki so shajala težko oz. zelo težko (21 odstotkov), je ta teden objavil statistični urad.
Kot so navedli statistiki, se je razlika med skupinama v zadnjem letu počasi zmanjševala. V primerjavi z istim obdobjem pred letom dni je delež gospodinjstev, ki so shajala lahko oz. zelo lahko, upadel za tri odstotne točke, delež tistih, ki so shajala težko oz. zelo težko, pa se je za prav toliko povečal.
V primerjavi z letom prej se je finančni položaj najbolj poslabšal gospodinjstvom v najemniških stanovanjih. Med njimi je bilo 13 odstotkov takšnih, ki so shajala lahko oz. zelo lahko, tistih, ki so shajala težko oz. zelo težko, pa je bilo 37 odstotkov, kar je za 23 odstotnih točk več. Delež teh se je v enem letu povečal za 12 odstotnih točk.
Med uporabniki stanovanj je težko oz. zelo težko shajala nekaj manj kot četrtina gospodinjstev (23 odstotkov), med lastniki pa nekaj več kot šestina (18 odstotkov).
Skoraj četrtina gospodinjstev je ocenila, da se je njihov skupni neto dohodek v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem zvišal, 10 odstotkov pa jih je poročalo o znižanju dohodka. V primerjavi z istim obdobjem pred letom dni se je delež prvih povečal za sedem odstotnih točk, delež drugih pa zmanjšal za štiri odstotne točke.
Dvigi plač in inflacija
Med najpomembnejšimi razlogi za zvišanje dohodka so bili v 26 odstotkih dvigi plač, v 24 odstotkih pa drugi razlogi, za znižanje dohodka pa drugi razlogi v 27 odstotkih, znižanje plače pa v 18 odstotkih.
V 36 odstotkih gospodinjstev, v katerih se je dohodek znižal, to ni vplivalo na življenjski standard gospodinjstva. Od preostalih pa se jih je 56 odstotkov na znižanje dohodka prilagodilo z zmanjšanjem izdatkov, 22 odstotkov pa jih je uporabilo prihranke.
Nepričakovanih izdatkov v znesku 700 evrov si ne bi moglo privoščiti 45 odstotkov gospodinjstev. Težave z odplačilom najemnine jih je imelo 23 odstotkov, z odplačilom nestanovanjskega kredita 13 odstotkov, z odplačilom stanovanjskega kredita pa šest odstotkov gospodinjstev.
Državni statistiki pa so preverjali tudi zadovoljstvo z življenjem, finančnim stanjem in medosebnimi odnosi. Z medosebnimi odnosi sta bili zadovoljni dve tretjini prebivalcev, z življenjem je bilo visoko zadovoljnih 46 odstotkov prebivalcev, s finančnim stanjem gospodinjstva pa nekaj več kot četrtina (27 odstotkov).
Nizko zadovoljna z medosebnimi odnosi sta bila dva odstotka prebivalcev, z življenjem je bilo malo zadovoljnih pet odstotkov, s finančnim stanjem gospodinjstva pa 12 odstotkov prebivalcev.
Kot navajajo statistiki, so bili bolj izobraženi bolj zadovoljni z življenjem in finančnim položajem. Med terciarno izobraženimi je bilo visoko zadovoljnih z življenjem 64 odstotkov, kar je 25 odstotnih točk več kot med nižje izobraženimi, visoko zadovoljnih s finančnim stanjem pa 43 odstotkov, kar je 22 odstotnih točk več kot med nižje izobraženimi.
Ves čas ali večino časa je bilo v obdobju pred anketiranjem osamljenih devet odstotkov prebivalcev. Od tega jih je 71 odstotkov osamljenost čutilo redkokdaj ali nikoli. Najpogosteje so bili osamljeni mladi v starosti med 16 in 34 let.
Pri tej skupini se je v primerjavi s prejšnjim četrtletjem najbolj povečal delež tistih, ki so bili osamljeni ves čas ali večino časa, in sicer za pet odstotnih točk na 13 odstotkov.
