Po besedah Mojce Lukšič, predsednice Skupnosti splošnih gimnazij pri zvezi, sicer tudi ravnateljice Gimnazije Novo mesto, so postopki za izstop iz zveze srednjih šol in dijaških domov stekli že avgusta 2019, ko je Skupnost splošnih gimnazij pri zvezi sprejela poseben sklep o izstopu. Aktivnosti v tej smeri je nato ustavila epidemija covida-19, zdaj ko te ni več, postopke nadaljujejo, je povedala za STA. S konkretnejšimi koraki za ustanovitev nove zveze naj bi po njenih besedah začeli konec marca, "ko bo že jasno, koliko nas je". O izstopu se morajo namreč predhodno izreči sveti zavodov posameznih gimnazij, pri čemer Lukšičeva ocenjuje, da se bo za to odločila večina splošnih pa tudi strokovnih gimnazij. Slednje so pri zvezi združene v Skupnost strokovnih gimnazij.
Premalo glasu in različni pogledi
Eden od večjih razlogov za razmišljanja o izstopu je po besedah Lukšičeve ta, da imajo gimnazije znotraj zveze premalo glasu. Skupnost splošnih gimnazij je namreč ena od 17 skupnosti pri zvezi in ima kot taka le en glas, čeprav gimnazijci predstavljajo tretjino vseh dijakov v državi, je povedala.
Drugi večji razlog so po njenih besedah različni pogledi med članicami zveze glede pogojev za vpis na univerzo dijakov, ki so opravili poklicno maturo in dodaten peti predmet iz splošne mature. V Skupnosti splošnih gimnazij so namreč v nasprotju z veliko srednjimi strokovnimi šolami, ki so članice zveze, prepričani, da ni prav, da so mnogi visokošolski zavodi dijakom z opravljeno poklicno maturo in petim predmetom v zadnjih letih omogočali vpis tudi na tiste univerzitetne programe, ki niso iz iste strokovne vertikale. Pri tem namreč delijo prepričanje z Nacionalno agencijo RS za kakovost v visokem šolstvu, da zakonodaja tega ne omogoča.
Drobljenje na področju šol ni koristno
Predsednik Skupnosti strokovnih gimnazij pri zvezi Boris Plut na vprašanje, ali se bodo za izstop odločile tudi strokovne gimnazije, odgovarja, da znotraj njihove skupnosti prevladuje prepričanje, da tovrstno drobljenje na področju šol ni koristno, a da se bo, v kolikor bo zveza gimnazij ustanovljena, večina najverjetneje vseeno odločila za izstop iz zveze srednjih šol in vključitev v novo zvezo. Interes za vključitev v novo zvezo so sicer članice Skupnosti strokovnih gimnazij s posebnim sklepom izkazale že leta 2019, je povedal za STA. Plut je sicer osebno prepričan, da bodo v tem primeru na slabšem vsi, tako zveza srednjih šol kot morebitna nova zveza gimnazij, "saj se s tem na področju šolskega prostora preveč drobimo", je dejal.
Da tovrstno drobljenje na področju srednjih šol ni koristno, je prepričana tudi predsednica zveze srednjih šol in dijaških domov Nives Počkar. "V kolikor bo do izstopa prišlo, se bo s tem oslabilo reprezentativnost zveze. Namesto enega močnega predstavnika bomo dobili dva oslabljena, s čimer bo težje zastopati naše interese," je dejala za STA. Ob tem ocenjuje, da imajo gimnazije znotraj zveze, vsaj odkar jo vodi ona, dovolj možnosti za kakovostno delovanje in učinkovito zastopanje svojih interesov.
V zvezo srednjih šol in dijaških domov je po podatkih Nives Počkar vključenih 24 šolskih centrov (pri čemer imajo centri v povprečju po štiri srednje šole), 94 samostojnih srednjih šol in 36 dijaških domov. V Skupnosti splošnih gimnazij pri zvezi je 53 splošnih, v Skupnosti strokovnih gimnazij pa 32 strokovnih gimnazij.
