Ali lahko učiteljice brskajo po telefonih naših otrok, je bilo eno od vprašaj, pod katerimi se je na družbenem omrežju vnela burna razprava.
Rezultati raziskave točke Safe.si kažejo, da 45 odstotkov najstnikov že v osnovni šoli primerja svoj obraz in telo s popolnimi podobami vplivnežev in je zato nezadovoljnih s svojim videzom. Kar tretjina slovenskih dijakinj celo razmišlja o izboljšanju videza z operativnim posegom.
Kmalu se je izkazalo, da je vprašanje povezano s primerom, ko je med polzelskimi učenci zaokrožila fotografija golega mladostnika. Po neuradnih informacijah naj bi se mladostnik fotografiral sam in fotografijo nato poslal nekaj prijateljem, ki so jo delili s širšim krogom ljudi, kar je seveda prepovedano. Osnovna šola Polzela se je odzvala v skladu z vsemi predpisi. Obenem je obvestila vse starše, naj se o tem pogovorijo z otroki. Treba se je zavedati, da se ne glede na to, kako je fotografija nastala, čigava je in kako je prišla v obtok, z deljenjem teh vsebin ustvarjata velika škoda in stiska ter da je kakršnokoli razširjanje tovrstnih fotografij tudi kaznivo dejanje.
Fotografiranje in pošiljanje neprimernih fotografij na žalost postajata vedno bolj pereča težava med mladostniki. V zadnjih letih pogosto naletimo na opozorila o varni rabi interneta. Na telefonu nas v potisnih sporočilih na poskuse prevar opozarjajo spletne banke, v sporočilih SMS ponudniki poštnih storitev, mobilni operaterji objavljajo telefonske številke, ki jih naj ne kličemo, glasna so tudi opozorila, naj ne odpiramo sumljivih spletnih sporočil in naj ne vnašamo podatkov z bančnih kartic v nepreverjene spletne strani. Vedno glasnejši so tudi v šolah, kjer z organizacijo različnih delavnic opozarjajo otroke na pasti interneta.
Čeprav so otroci in mladostniki danes vedno bolj spretni, ko gre za prepoznavanje takšnih prevar, zaostajajo na drugih področjih – pogosto so žrtve spletnega nasilja, vplivnostnega marketinga, lahkomiselno se poslužujejo tudi sekstinga. Da globalno omrežje ni bilo ustvarjeno z mislijo na otroške uporabnike, opozarjajo tudi v točki osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje Safe.si. A kar tretjina uporabnikov medmrežja je otrok, starih manj kot 18 let. Skoraj milijarda otrok in mladostnikov je tako dnevno izpostavljenih spletnim nevarnostim, ki jim niso dorasli. Letošnji dan varne rabe interneta so zato pri Safe.si namenili neprimernim vsebinam, ki otroke spodbujajo v početja, za katera niso zreli.
Marko Puschner iz Safe.si kot neprimerne vsebine izpostavlja predvsem tri področja. Prvo je spletno dostopna pornografija: »To so vsebine, ki so namenjene odraslim, namenjene so potešitvi trenutnih potreb, a niti približno ne odražajo prave spolnosti, s čimer mladim dajejo napačno sporočilo.«
Tretjina dijakinj razmišlja o plastični operaciji
Drugo področje se nanaša na spletne vplivneže. Mladi morajo razumeti, kakšen je njihov osnovni namen: »Poleg lastnega oglaševanja pri večini glavni cilj predstavlja služenje denarja. Zato mora vplivnež imeti čim več sledilcev in tako se vedno osredotoči na neko skupino, ki jo lahko najbolj unovči. In mnogi nagovarjajo zelo mlade.«
V Sloveniji je prisotno nagovarjanje zelo mladih otrok, starih sedem let, ki igrajo računalniške igre. Puschner se spominja primera moškega vplivneža z območja Štajerske, ki je sestavil skupino sedem- in več letnikov, ljubiteljev igranja igric, in jih nagovoril, da so mu pošiljali denar.
Sodelujoče je razvrstil glede na višino prispevka in tako vzbujal željo po tem, da se vsak uvrsti čim višje. Kasneje je posredovala policija, a v dejan ju ni uspela o dkriti kaznivega dejanja. Težava s spletnimi vplivneži je tudi v njihovem prikazovanju idealnega, pojasnjuje Puschner: »Imajo cele ekipe ljudi, ki skrbijo za njihovo prodajo, za njihovo podobo, tuji tudi snemalca, scenarista in režiserja. Vse, kar vidimo, je torej lahko zaigrano. Videoposnetki in sploh fotografije so obdelani in tako dobimo zlagane podobe teles, ki jih ni mogoče doseči.«
Najstniki te podobe želijo, a jih ne morejo nikoli doseči. Posnemajo njihov način življenja, videz in so tako neizmerno dovzetni tudi za prikrito oglaševanje. Samopodoba otrok in najstnikov se krha, vedno bolj so nezadovoljni s svojim telesom, bojujejo se z občutkom manjvrednosti. O tem priča tudi rezultat raziskave točke Safe.si, ki pravi, da 45 odstotkov najstnikov že v osnovni šoli primerja svoj obraz in telo s popolnimi podobami vplivnežev in je zato nezadovoljnih s svojim videzom. Kar tretjina slovenskih dijakinj celo razmišlja o izboljšanju videza z operativnim posegom.
Pošiljanje golih fotografij že v sedmem razredu
Virtualno pošiljanje golih fotografij, ki ga imenujemo seksting, je med mladimi zelo razširjeno. Najbolj pogosto je pošiljanje med mladimi pari, pojasnjuje Marko Puschner, a gola fotografija je pogosto predmet izsiljevanja. »Dekle pošlje svojo razgaljeno fotografijo fantu z namenom izkazovanja nekega zaupanja, fant to zaupanje izkoristi in fotografije pokaže ali pošlje drugim. Ali dekle z njo izsiljuje po koncu razmerja.«
Pošiljanje svoje gole fotografije seveda ni kaznivo, je pa kaznivo njeno deljenje, ki ga ob prijavi preganja policija. A nihče fotografije ne more več sneti s spleta. Grozljivi so podatki iz prakse, Puschner namreč navaja primer sekstinga v Sloveniji že v sedmem razredu osnovne šole.
