V Sloveniji smo v zadnjih dveh tednih zabeležili več delovnih nesreč s tragičnim koncem. 3. februarja je na gradbišču pri razglednem stolpu v Rogaški Slatini umrl 46-letni državljan Bosne in Hercegovine. 14. februarja se je med sečnjo lesa v gozdu približno kilometer od vojašnice na Šentviški Gori v občini Tolmin smrtno ponesrečil 40-letni moški. Le dan pozneje je v Vetrniku pri Šmarju pri Jelšah na 59-letnega moškega, ki je v svojem gozdu podiral drevesa, padlo drevo in ga tako hudo poškodovalo, da je na kraju nesreče umrl. Že naslednji dan pa novi tragediji ... V Gajševcih v občini Križevci je 24-letni moški pri delu na strehi gospodarskega poslopja padel z višine več kot sedem metrov na betonska tla, pozneje je v UKC Maribor zaradi poškodb umrl. V bolnišnici je umrl tudi 54-letnik, ki se je istega dne v Markovcih v občini Šalovci med delom s cepilnikom za drva huje poškodoval. V petek je v eksplozijah v vrhniškem podjetju Hamex ena oseba umrla, dve osebi pa sta huje poškodovani.
Najhuje v Melaminu
Do zdaj najhujša delovna nesreča v Sloveniji se je sicer zgodila v kočevski kemični tovarni Melamin, kjer je odjeknila silovita eksplozija, ki ji je sledil požar. Umrlo je sedem delavcev, poškodovanih je bilo več kot deset ljudi. Do eksplozije je prišlo pri prečrpavanju epiklorhidrina iz avtocisterne, pri tem se je porušil tudi del železne konstrukcije obrata. Inšpektorji Inšpektorata Republike Slovenije za delo (IRSD) so v letu 2018 na področju nadzora varnosti in zdravja pri delu opravili 5842 inšpekcijskih pregledov in raziskali 89 nezgod pri delu, od tega osem smrtnih in 62 težjih.
Leta 2019 so na istem področju opravili 5891 pregledov in raziskali 85 nezgod pri delu, od tega devet smrtnih in 58 težjih. Leta 2020 so na področju varnosti in zdravja pri delu opravili 7016 pregledov in raziskali 102 nezgodi pri delu, od tega osem smrtnih in 78 težjih. Leta 2021 so opravili 14.549 takih pregledov in raziskali 83 nezgod pri delu, od tega sedem smrtnih in 63 težjih, lani pa je bilo pregledov 9322 in raziskali so 55 nezgod, 11 smrtnih in 41 težjih. V vseh naštetih letih med vzroki za nezgode, katerih posledica je bila smrt, prednjačijo padci delavcev z višine.
Kdaj gre za kaznivo dejanje
Za pojasnila smo vprašali tudi Generalno policijsko upravo. Povedali so nam, da podatke vodijo »glede na okoliščine, ko je ugotovljen sum, da je za delovno nesrečo kriv delodajalec oziroma oseba, odgovorna za varnost, in gre za delovno razmerje med oškodovancem in delodajalcem. Takrat obravnavamo sum kaznivega dejanja ogrožanje varnosti pri delu po 201. členu ali kaznivo dejanje povzročitve nevarnosti pri gradbeni dejavnosti po členu 315. KZ-1.« Kadar pa obravnavajo nesrečo, za katero so odgovorni oškodovanci sami, jo policisti obravnavajo kot dogodek.
Sum krivde delodajalca
Leta 2018 so obravnavali 607 delovnih nezgod ali nesreč pri delu, od tega jih je 31 za posledico imelo smrt, 193 pa hudo telesno poškodbo; leta 2019 so jih obravnavali 650, pri 29 je bila posledica smrt, pri 213 pa huda telesna poškodba; leta 2020 so jih obravnavali 561 (pri 16 smrt, pri 187 huda poškodba), leta 2021 760 (pri 25 smrt, pri 248 huda poškodba), lani 721 (pri 30 smrt, pri 255 huda poškodba), letos do 17. februarja pa 43 – smrti so bile štiri, hudih poškodb pa je bilo 11. Te podatke smo pridobili pred tragično nesrečo na Vrhniki, v kateri je ugasnilo eno življenje.
Policisti so leta 2018 zaznali 33 primerov ogrožanja varnosti pri delu, kar je v enem primeru za posledico imelo smrt, v treh posebno hudo telesno poškodbo, v 13 pa hudo telesno poškodbo; leta 2019 42 (v treh primerih je bila posledica smrt, v devetih pa huda poškodba); leta 2020 42 (v šestih primerih smrt, v dveh posebno huda poškodba, v sedmih huda poškodba) in leta 2021 48 (v petih primerih smrt, v enem posebno huda poškodba, v devetih huda poškodba).
Zdaj pa še k povzročitvi nevarnosti pri dejavnosti. Leta 2018 so zasledili deset takih primerov (v treh primerih je bila posledica smrt, v dveh huda poškodba), leta 2019 tudi deset (dve hudi poškodbi), leta 2020 15 (dve hudi poškodbi) in leta 2021 štiri (eno posebno huda poškodba).
Skratka, gre za kazniva dejanja, pri katerih, kot pravi Generalna policijska uprava, »obstaja sum krivde delodajalca«.
