Novice Svet24

Novi minister Darjo Felda si želi bolj integrirano delo, je razložil. Na odboru je omenjeno novost razložil: “Obstajajo tematski cilji. So cilji slovenskega jezika, so cilji književnosti, so cilji glasbe … So cilji, vendar ne več popredmeteni.” Dejal je, da strokovnjaki opažajo, da se učenci določene stvari pri posameznih predmetih pogosto naučijo na pamet.

Marko Vavpotič / M24

“Namen medpredmetne povezanosti sicer razumem in pozdravljam. Pri organizaciji sami in realizaciji pa si tega brez predmetnika ne predstavljam,” pravi ravnateljica OŠ in vrtca Ankaran Željka Adamčič, ki je tudi razredna učiteljica. Zato bi želela počakati na dodatna pojasnila. Pomočnica ravnatelja na OŠ Vojke Šmuc Izola Lea Kozel meni, da bi medpredmetni pouk pripomogel k zagotavljanju celostnega in trajnega znanja, k spodbujanju motiviranosti otrok za učenje, še posebej, če bi bil zastavljen v obliki raziskovanja. Ravnatelj OŠ Sežana Alen Kofol misli, da je takšna fleksibilnost dobrodošla: “Treba je gledati različne specifike in zrelost posameznih otrok in zdi se mi, da bi ta sprememba šla v dobrobit otrok.”

Ne gre za ukinitev, ampak poenostavitev

Dr. Damijan Štefanc, profesor za didaktiko in kurikularne teorije na Filozofski fakulteti v Ljubljani in član Komisije za koordinacijo prenove učnih načrtov v osnovni šoli in gimnaziji, opozarja, da se ministrove besede glede “ukinitve” morda v javnosti občasno nerodno interpretirajo: “Pri pripravi učnih načrtov smo razrednim učiteljem zadeve želeli poenostaviti - jim pripraviti en učni načrt za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, saj morajo trenutno pouk načrtovati s tolikimi učnimi načrti, kolikor je predmetov.” V njem morajo biti jasno določeni cilji, ki jih je treba doseči pri vsakemu predmetu posebej.

V osnovnih šolah bi tudi uvedli razširjeni program, ki bi nastal iz tega, kar trenutno v šolah predstavljajo izbirne neobvezne vsebine, podaljšano bivanje in druge dejavnosti, je še na odboru poudaril Felda. Po njegovih besedah bi bila nujna tudi prenova kurikuluma v vrtcih, predvsem na področju digitalizacije. Na tem področju je treba opolnomočiti vzgojitelje in učitelje na vseh stopnjah, je dejal.

Predvidno pri digitalizaciji v vrtcih

Kurikulum ni bil prenovljen od leta 1999, zato je ob vsemogočih spremembah skrajni čas za posodobitev, se strinja ankaranska ravnateljica Željka Adamčič. Kljub vsemu pa digitalizacijo vidi bolj kot “dodatek” pri že obstoječem delu: “Kljub napredku na področju digitalizacije ne smemo zanemariti dobrih starih metod, kot so pogovor, razlaga, sprehod, opazovanje.”

Štefanc jasno poudarja, da živimo v svetu, v katerem so otroci od rojstva bistveno preveč izpostavljeni tehnološkim in digitalnim vplivom: “To ima škodljive posledice za čustveni, kognitivni in socialni razvoj. Vrtec bi moral ostati institucija, v kateri poskrbimo za to, da se otroci optimalno razvijajo. Če kje, bi jim morali prav v vrtcih to prihraniti. To se mi zdi nujno zagotoviti.” Se pa strinja, da je treba z znanjem o digitalizaciji opremiti ljudi, ki delajo v vrtcih: “Rabimo strokovne delavce, ki bodo razumeli, kaj prinaša digitalizacija na družbeni ravni in ki bodo znali to kritično presojati, digitalno orodje pa uporabljati za načrtovanje svojega dela.”

NPZ-je je treba sistemsko premisliti

Še ena reforma sledi na področju vpisa v srednje šole. V šolskem letu 2024/25 se bo pri vpisu upoštevalo nacionalno preverjanje znanja (NPZ), je napovedal novi minister. Željka Adamčič predlog pozdravlja, saj bi tako imeli starši in učenci do NPZ-ja resnejši pristop. Kadar je na gimnazije ali srednje šole vpis previsok, se trenutno NPZ kot merilo že uporablja. Lea Kozel pa meni, da bo to pripomoglo k večji zavzetosti in odgovornosti pri reševanju preizkusa.

Darjo Felda želi NPZ uvesti tudi v tretjem razredu osnovnih šol kot pokazatelj znanja ob koncu prvega triletja. Na ankaranski osnovni šoli testno preverjanje po prvem triletju že nekaj let izvajajo in ga podpirajo, pravi ravnateljica. Sicer NPZ trenutno po državi izvajajo v šestem in devetem razredu. Prvo izobraževalno obdobje je izjemno pomembno, poudarja Štefanc, “ker tu tlakujemo pot za vsa nadaljnja izobraževanja”. Ob tem poziva k sistemskemu in vsebinskemu premisleku - denimo, če gre za pridobitev informacije o doseganju ciljev v nekem obdobju, je NPZ-je smiselno izvajati zgolj na nekem reprezentativnem vzorcu, ne pa po vseh šolah.