Od odstopa Tatjane Bobnar je minil poldrugi mesec, resor pa od takrat začasno vodi ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. V tem času se je Golob srečal z morebitnimi kandidati za vroči stol, med katerimi so tako politični kot strokovni kadri. Neuradno ima največ možnosti za prevzem resorja Boštjan Poklukar, a v igri ostajajo tudi drugi kandidati.
Pomisleki zaradi dela v policiji
Da se je udeležil sestanka s premierjem, je potrdil 63-letni strokovnjak za policijska pooblastila in vprašanja varnosti Miroslav Žaberl, vendar podrobnosti srečanja z Golobom ni želel javno komentirati. Predavatelj na mariborski fakulteti za varnostne vede je doktor kazenskega prava in prihaja iz policijskih vrst, zaradi česar se v političnih krogih pojavljajo določeni pomisleki o njegovem imenovanju za notranjega ministra. V Jugoslaviji je po končani kadetski šoli za miličnike večinoma deloval na operativnih in vodstvenih položajih pod okriljem celjske policijske uprave. Med osamosvojitveno vojno je bil poveljnik posebne policijske enote in za takratno delo prejel številna priznanja. Med drugim ga je z zlatim znakom odlikoval nekdanji predsednik republike Milan Kučan, leta 2002 pa je prvič prevzel direktorsko mesto v uradu za usmerjanje in nadzor policije, ki so ga kasneje preimenovali v direktorat za policijo in druge varnostne naloge.
Ker Žaberl izpolnjuje tako politična kot strokovna merila za vodenje notranjega ministrstva, bi Golob z njegovim imenovanjem na spreten način rešil zagato po nepričakovanem odstopu Bobnar, ki je političnemu vrhu očitala vtikanje v policijske zadeve. Ob tem dodajmo, da je Žaberl v dobrih odnosih z državnim sekretarjem na notranjem ministrstvu Brankom Lobnikarjem, ki je skupaj s Tino Heferle ostal na položaju navkljub odhodu ministrice Bobnar. V luči njenega odstopa je Žaberl pred dvema mesecema v pogovoru za STA povedal, da nihče iz politike nima pravice vplivati na operativno samostojnost policije in dodatno pojasnil, da "notranji minister sme dajati obvezne usmeritve in navodila policiji za izvajanje njenih nalog, ne sme pa se vpletati v konkretne policijske postopke".
Povečan vpliv Damirja Črnčeca
V javnosti že dlje časa krožijo namigovanja, da bi notranje ministrstvo lahko znova prevzel Boštjan Poklukar, ki je funkcijo ministra opravljal že v času vlade Marjana Šarca. Poklukar, ki spada v kadrovski bazen LMŠ, po združitvi strank pa deluje pod zastavo Svobode, se na naše klice in sporočila ni odzival. Naši viri pravijo, da velja za najresnejšega kandidata za novega ministra. Od junija lani vodi upravo za vojaško dediščino pod okriljem ministrstva za obrambo, kjer se je zaposlil pred več kot 30 leti. Kot udeleženec vojne za Slovenijo je bil večkrat odlikovan, z njegovo vrnitvijo na čelo notranjega ministrstva pa bi se povečal politični vpliv Damirja Črnčeca, desne roke obrambnega ministra Šarca in dobrega poznavalca razmer v policiji. Ob tem dodajmo, da je po poročanju Radia Slovenija v igri za naslednika Tatjane Bobnar še generalni sekretar na notranjem ministrstvu Gregor Novak.
V širšem naboru kandidatov za vodenje notranjega ministrstva se je prav tako znašel Aleš Zalar, ki je po naših informacijah opravil informativni pogovor z Golobom. Pogovarjala naj bi se o splošnih zadevah v povezavi z notranjim ministrstvom, uradnega vabila za vodenje resorja pa Zalar (še) ni dobil na mizo. V preteklosti je v vladi pod vodstvom Boruta Pahorja opravljal naloge ministra za pravosodje, po odstopu Katarine Kresal pa je leta 2011 začasno prevzel notranje ministrstvo. V zadnjih letih s politiko ni bil povezan, ga je pa Svoboda lani predlagala za člana strokovne komisije glede ustavnih sprememb pri imenovanju sodnikov, kjer delujejo tudi odvetnik Dino Bauk, član izvršilnega odbora NSi Janez Pogorelec in nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič.
Minister iz strankarske politike
Po odhodu Tatjane Bobnar so mediji namigovali, da je med kandidati za vodenje notranjega ministrstva tudi Boštjan Šefic, ki je bil nazadnje svetovalec za nacionalno varnost v uradu nekdanjega predsednika republike Pahorja. Šefic ima izkušnje z notranjim resorjem, saj je bil v vladah Alenke Bratušek in Mira Cerarja državni sekretar, pred tem pa je bil zaposlen v Slovenski varnostno-obveščevalni agenciji, kjer je opravljal različne, tako vodstvene kot operativne naloge. Po prihodu tretje vlade Janeza Janše se je Šefic zaposlil v kabinetu notranjega ministra Aleša Hojsa, kjer je skrbel za pripravo zakonskih predlogov na področju azilne zakonodaje. V javnosti je pogosto nastopal med letoma 2015 in 2016 v času množičnih migracij. "Po mojih izkušnjah ni možnosti, da bi postal notranji minister. Menim, da bi ta položaj moral zasesti nekdo, ki prihaja iz aktivne strankarske politike," je dejal Šefic, ki po koncu Pahorjevega mandata deluje v odvetniški pisarni.
