Parlamentarni odbor za pravosodje bi moral danes odločati o vladnem predlogu zakona o začasnem dodatku sodnikov in državnih tožilcev, po katerem bi pravosodni funkcionarji od 1. januarja prejemali mesečni dodatek v višini 600 evrov bruto. Zaradi pripomb zakonodajno-pravne službe državnega zbora oziroma ocene, da je rešitev neustavna, je vlada odločila predlog zakona začasno umakniti. Predlog zakona naj bi sicer DZ nato v petek obravnaval na izredni seji, a bo ta zaradi vladnega umika predloga zakona iz zakonodajnega postopka zdaj, kot kaže, umaknjen z dnevnega reda seje.
Opozorila zakonodajno-pravne službe
Zakonodajno-pravna služba je v svojem mnenju med drugim opozorila, da bi predlagana rešitev omogočila, da bi višina plače in dodatka dela pravosodnih funkcionarjev presegla višino plačnih razredov najvišje uvrščenih funkcionarjev drugih vej oblasti, tudi predsednika republike, vlade, ministrov, predsednika DZ, predsednika in sodnikov ustavnega sodišča. Vlada bi tako korenito posegla v veljavna razmerja in njihovo primerljivost, predlog zakona pa bi lahko bil tudi sporen z vidika načela delitve oblasti, so opozorili.
V luči zagotavljanja neodvisnosti sodstva pa je opozorila tudi na neustreznost ureditve trajanja dodatka. Zakon namreč predvideva, da bi pravosodni funkcionarji dodatek prejemali do uveljavitve reforme plačnega sistema v javnem sektorju, vendar najdlje do konca leta 2023. "Z določitvijo datuma, po katerem naj bi sodnikom in državnim tožilcem pravica do dodatka po tem zakonu v vsakem primeru prenehala, predlagana ureditev ne preprečuje oziroma celo predvideva, da se njihove plače - v odsotnosti sprejetja plačne reforme v predvidenem roku - ponovno znižajo," je zakonodajno-pravna služba DZ zapisala v mnenju.
Kdaj bo happy end?
Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je povedala, da bodo preučili nekatere vprašanja, na katere je opozorila zakonodajna-pravna služba. Zato si bodo vzeli nekaj časa, da preučijo, ali so predlagane rešitve res najboljše, in če niso, jih bodo ustrezno prilagodili. "Happy end v resnici bo, ko bomo stabilno in dolgoročno uredili plačni položaj v slovenskem pravosodju. Ko bo to dejansko na ravni, ki je potrebna za zagotavljanje učinkovitosti, kakovosti, dostopnosti sodstva in predvsem zagotavljanje njegove neodvisnosti," je povedala ministrica in namignila, da bodo z interventnim zakonom plače sodnikov in državnih tožilcev povišali še pred napovedano reformo plačnega sistema v javnem sektorju.
Namen vlade po zagotovilih ministrice ostaja zagotoviti ustrezen plačni položaj pravosodnih funkcionarjev. Ali bo vlada to naredila v okviru sistemske reforme, ali pa bodo uspeli najti ustrezno ustavnopravno podlago, s katero bodo lahko storili prve korake k reševanju problematike plač v slovenskem pravosodju, bo tako znano v prihodnji dneh, obljublja ministrica.
600 evrov bruto
Vlada je sicer besedilo predloga zakona po več obravnavah določila na dopisni seji v začetku tega tedna in ga poslala v obravnavo DZ po nujnem postopku. V opozicijskih SDS in NSi so nato k predlogu zakona vložili več dopolnil. V NSi bi z dopolnili črtali vse štiri člene predloga, po dopolnilu SDS pa bi do sistemskih sprememb vsi funkcionarji in javni uslužbenci prejeli dodatek 600 evrov bruto mesečno.
Da bodo funkcionarji v pravosodnem sistemu prejemali mesečni dodatek k plači v višini 600 evrov bruto, je sicer na seji občnega zbora Slovenskega sodniškega društva v začetku januarja napovedal predsednik vlade Robert Golob. V svojem govoru je napovedal "happy end" za funkcionarje v pravosodnem sistemu. Vsem je obljubil, da bodo nemudoma začeli prejemati mesečni dodatke 600 evrov bruto.
Po ocenah, ki jih je sporočilo ministrstvo, bi ta dodatek prejemalo 1093 sodnikov in tožilcev, finančni učinek začasnega ukrepa pa je na letni ravni ocenjen na 9,1 milijona evrov.
Začasen zaplet
V Slovenskem sodniškem društvu umik predloga zakona razumejo kot začasen zaplet, "saj je hitrost včasih slab zakonodajalec". "Sodniki smo v svoji zavezanosti ustavi in zakonu najbolj zainteresirani, da so naše plače in sploh vsi prejemki urejeni brezhibno," so iz društva sporočili za STA. V društvu menijo, da je zato treba natančno preučiti pripombe zakonodajno-pravne službe DZ in na utemeljene reagirati z ustreznimi korekcijami predloga, neutemeljene pa zavrniti.
"Prepričani smo, da bo vlada to storila in svoje obljube za krepitev pravne države, tudi te konkretne, ne bo prelomila. Zato smo tudi prepričani, da bo morebitno današnje zadovoljstvo tistih, ki se ne morejo sprijazniti, da se sodstvo krepi tudi skozi materialno neodvisnost, kratkotrajno," je po poročanju STA zapisala predsednica sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević.
