Danes tudi pri nas kupimo 60 odstotkov več oblačil, kot smo jih pred petnajstimi leti, skoraj tretjine pa nikoli ne oblečemo, kažejo raziskave. Nekoč smo za dobre tkanine plačevali več. Bombaž, lan, kašmir, volno in svilo smo cenili ter bili pripravljeni za kakovost, ki je trajala, odšteti več denarja, saj smo vedeli, da bomo oblačilo nosili dalj časa. Danes pa prepogosto šteje le cena in hipno sledenje trenutnim modnim smernicam. Hitra moda je razlog za kopičenje zavrženih oblačil na odlagališčih, ki praviloma niso biološko razgradljiva. Hkrati pa je vedno več zelenega zavajanja v svetu mode. Neprofitna fundacija Changing Markets Foundation v svojem poročilu iz julija 2021 razkriva, da je kar 59 odstotkov vseh zelenih trditev evropskih blagovnih znamk lahko označimo za zeleno zavajanje!
Odpadni tekstil je velik problem
Na svetovni ravni recikliramo le en odstotek vseh oblačil, saj jih je težko reciklirati, ker so največkrat narejena iz mešanic različnih materialov. Odpadni tekstil, takoj za zavrženo plastiko, je izjemno velik okoljski problem. »A razmeroma preprosta proizvodnja kemičnih vlaken iz naravnih in sintetiziranih polimerov pomeni priložnost za njihovo uvajanje na področje tako imenovane hitre mode in na številna druga področja, pri čemer pa je treba vedeti, da je vpliv različnih vlaken na okolje zelo različen,« opozarja Gordana Sredojević iz Zveze potrošnikov Slovenije in svetuje: »Preprost recept za trajnostno oblačenje je klasični kroj in dobra tkanina – to je kombinacija, ki zagotavlja dolgo življenjsko dobo modnega izdelka. Prav tako je prav, da preden kupite novo oblačilo, preverite, kaj se skriva v 'domačem modnem butiku', v vaši omari. Moda je namreč igra kombinacij, a sijaj modnih zgodb, barv in krojev nas premami in v nas zbudi strastne potrošnike.«
Kaj sploh je hitra moda?
Hitra moda pomeni hitro in »poceni« (po nizki ceni za potrošnike, a okoljski in družbeni stroški niso vračunani v to ceno) narejena oblačila, ki kopirajo trende visoke mode. »Hitra moda je problematična zaradi tempa proizvodnja–nošnja–odpadek, ki ga spodbuja. Ocenjeno je, da se več kot polovica izdelkov hitre mode zavrže v manj kot letu dni. Na leto kupimo vsaj 100 milijard kosov oblačil, zavržemo pa jih kar 92 milijonov ton,« opozarja Nina Tome, Focus, ki je tudi izpostavila, da imamo danes na svetu več oblačil, kot jih potrebujemo, da bi dostojno oblekli vse ljudi na svetu, zato je smiselno, da se njihova proizvodnja zmanjša, da postane bolj kakovostna in da se močno podaljša življenjska doba oblačilom, tudi s popravili, predelavo in izmenjavami.
Se zavedamo zelenega zavajanja (greenwashing)?
Zeleno zavajanje v modni industriji vključuje neupravičene in zavajajoče trditve blagovnih znamk, da so njihovi izdelki okolju oziroma družbi prijaznejši, kot so v resnici. To se kaže na različne načine: kot odkrito zavajanje (laganje), prefinjeno oglaševanje in navajanje privlačnih okoljskih trditev brez dokazov o resničnih vplivih. Da bi podjetje postalo okoljsko in družbeno odgovorno, je potrebno mnogo več kot obljube na papirju.
Večina tekstila konča na odpadu
»Pred nakupom novega oblačila uporabimo, kar že imamo v omari, si jih v družinskem in prijateljskem krogu izmenjajmo, kupimo rabljeno oziroma oblačilo popravimo ali ga predelamo,« svetuje Živa Lopatič, Zavod za pravično trgovino, 3MUHE, in dodaja: »Pri nakupu novega ne iščimo izgovorov, da bomo oblačilo, ko ga ne bomo več želeli, podarili in mu tako zagotovili nadaljnjo rabo, saj se to velikokrat ne zgodi. V Sloveniji kljub zabojnikom za tekstil, izmenjevalnicam, prodaji v trgovinah iz druge roke, še vedno večina tekstila konča v zabojnikih za komunalne odpadke, na odlagališčih ali v sežigalnicah v tujini.«
