Septembra lani je vlada zagnala primerjalnik cen osnovnih živil, ki potrošnikom omogoča spremljanje in primerjavo maloprodajnih cen košarice petnajstih osnovnih živil pri različnih slovenskih trgovcih. V košarici so: pšenična bela moka (tip 500), beli kruh, testenine, goveje, svinjsko in piščančje meso, sveže polnomastno mleko (s 3,5 odstotka mlečne maščobe), tekoči jogurt (s 3,2 odstotka mlečne maščobe), poltrdi polmastni sir, maslo, jajca hlevske reje (kategorija M), jabolka, krompir, sončnično olje in beli sladkor.
Trgovci tekmujejo, cene se nižajo
Pri prvem popisu 13. septembra je bila povprečna cena košarice 49,90 evra, najcenejši je bil Eurospin (47,38 evra), najdražji pa Tuš (56,54 evra). V nadaljnjih primerjavah cen opazimo zanimiv fenomen: očitno so trgovci to vzeli kot dobro oziroma slabo reklamo in začeli cene (vsaj teh petnajstih živil) nižati ter med sabo tekmovati, kdo bo imel najnižjo vrednost košarice.
V drugem popisu se vrstni red najcenejšega in najdražjega sicer ni zamenjal, a so se cene osnovnih košaric pri vseh trgovcih znatno znižale; pri najcenejšem Eurospinu na primer za skoraj sedem evrov (40,43 evra), pri najdražjem Tušu pa celo za več kot deset evrov (46,37 evra). V četrtem popisu zasledimo velik preobrat: najcenejši je bil Tuš, njegova košarica je 24. oktobra lani stala 39,17 evra, medtem ko je bila najdražja košarica pri Hoferju, in sicer 46,09 evra. Nato so se na mestu najdražjega trgovca izmenjevali Hofer, Mercator in Eurospin, najcenejši pa so bili Lidl, Tuš in Hofer. Pri zadnjem popisu 17. januarja je bilo stanje sledeče: najcenejšo košarico osnovnih živil ima Lidl (39,06 evra), najdražjo pa Eurospin (44,28 evra).
17 odstotkov nižje cene kot jeseni
Neverjetno je, da je vrednost povprečne najcenejše košarice petnajstih osnovnih živil najnižja v celotnem obdobju od začetka spremljanja cen (torej od 13. septembra 2022 do 17. januarja 2023). Konkretno: v prvem popisu je bila povprečna vrednost košarice osnovnih živil v Sloveniji 49,90 evra, zdaj pa ta znaša 41,28 evra, kar je okoli 17 odstotkov manj. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so tudi izpostavili, da se je zmanjšala razlika med najcenejšo in najdražjo košarico med trgovci, ki na zadnjem popisu znaša nekaj več kot pet evrov. To nakazuje približevanje najnižjih cen med posameznimi trgovci. Posebnost tokratnega popisa je po navedbah ministrstva tudi ta, da se je cena košarice zvišala le pri enem trgovcu (Hofer), pri ostalih petih pa se je znižala.
Analize desetega popisa še razkrivajo, da so se v primerjavi z devetim popisom najbolj podražili žitni izdelki, in sicer testenine za skoraj šest odstotkov, moka za malo več kot štiri odstotke ter kruh za dobre tri odstotke in pol. Opazno pa so se znižale cene svinjskega mesa, ki so padle za malo manj kot četrtino, ter cene govejega mesa, ki so se znižale za petino v primerjavi s prvim popisom.
Košarica cenejša, povprečno pa hrana znatno dražja
Povprečna cena košarice osnovnih živil se je torej od oktobra lani do danes znižala za približno 17 odstotkov, medtem ko so po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat rast cen življenjskih potrebščin lani v državah z evrom spodbujale ravno rastoče cene živil. Po njihovih izračunih se je indeks cen hrane in brezalkoholnih pijač v Sloveniji lani od začetka do konca leta dvignil za 14,2 odstotka, samo od septembra do decembra za 4,3 odstotke. Tudi na Statističnem uradu Republike Slovenije (Surs) so izračunali, da so se hrana in brezalkoholne pijače v lanskem letu podražile za 18,6 odstotka, samo decembra se je hrana v primerjavi z novembrom podražila za okoli 1,7 odstotka. V letu 2022 so se v segmentu hrane med pomembnejšimi prehrambnimi proizvodi najbolj dvignile cene jedilnega olja, in sicer za 40 odstotkov, sledil je dvig cen masla za 20 odstotkov in svežega posnetega mleka za 18,3 odstotka. Na trgu mesa se je svinjsko meso podražilo za 22,3 odstotka, perutninsko meso za 20 odstotkov in goveje meso za 19,6 odstotka, ugotavlja Surs. Kruh se je od začetka leta podražil povprečno za 10,8 odstotka, moka ter izdelki iz žit pa za 22,1 odstotka.
A kljub na splošno rastočim cenam hrane in visoki inflaciji je trgovcem uspelo znatno znižati vsaj cene tistih proizvodov, ki jih vključuje primerjalna košarica v popisu ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Očitno se torej cene da znižati, če obstaja volja oziroma zunanja spodbuda.
