Omenjena škofija je cerkev zaprla že leta 2008, a so se farani pritožili v Vatikan in od leta 2011 je bila spet deloma odprta, in sicer so njena vrata odprli faranom za dan svetnika sv. Jožefa in za pogrebe. Zdaj pa se je škofija odločila, da jo povsem zapre, zgradbo pa proda, neuradno za le nekaj več kot 170.000 ameriških dolarjev.
Škof Allentowna Edward Cullen je leta 2008 zaradi pomanjkanja duhovnikov in varčevanja sprejel odločitev o zaprtju kar 47 etničnih cerkva, med njimi cerkve sv. Jožefa, vendar so se farani pod vodstvom upokojenega profesorja univerze Lehigh Stephena Antalicsa uprli. Leta 2012 je bila v cerkvi znova maša, ki je bila zelo dobro obiskana. S 400 farani so se je udeležili tudi predstavniki slovenske države, med njimi veleposlanik v ZDA Roman Kirn in generalni konzul v Clevelandu Jurček Žmauc. Odtlej so bile maše vsako leto, redno pa je somaševal frančiškanski pater Martin Krizolog iz New Yorka (mimogrede: tamkajšnji cerkvi sv. Cirila se sicer čez nekaj let obeta podobna usoda kot cerkvi v Bethlehemu).
Škofija Allentowna je sporočila, da je cerkveno poslopje v Bethlehemu treba popravil, stroški vzdrževanja pa predstavljajo težavo za župnijo. Ta je škofijo uradno zaprosila za dovoljenje, da cerkev proda. Škofija se je odločila, da zaprtje in prodajo cerkve preloži do še zadnje svete maše ob prazniku sv. Jožefa, ki bo 18. marca letos.
Dobitnik reda za zasluge Antalics je ponovno napovedal, da se ne bodo vdali, in si prizadeva za rešitev, ki bi omogočila, da cerkev ostane v rokah slovenske skupnosti, morda kot muzej ali kaj podobnega. Med drugim je po njegovih besedah škoda steklenih oken, ki so jih ob gradnji cerkvi darovale prekmurske župnije. Cerkev, ki so jo na začetku 20. stoletja s prostovoljnimi prispevki in prostovoljnim delom zgradili slovenski priseljenci iz Prekmurja, deluje od leta 1914. V Bethlehemu deluje tudi edina slovenska protestantska oziroma evangeličanska luteranska cerkev v ZDA, ki je prav tako na prodaj.
V Bethlehem so ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja na delo v železarno množično prihajali priseljenci predvsem iz srednje Evrope. Od Slovencev so prihajali zlasti Prekmurci. Vsaka etnična skupnost si je ob prihodu v Bethlehem najprej postavila svojo cerkev, ki je bila edini prostor za družabno življenje v njihovem jeziku, tradiciji in običajih. Prekmurski Slovenci so si postavili dve cerkvi - protestanti svojo leta 1910, katoličani pa svojo leta 1914.
Pomanjkanje financ in ljudi je pripeljalo do združitve treh evangeličanskih oziroma luteranskih župnij v eno, sedež zanjo pa bodo našli, ko bodo prodali tri cerkve, med njimi slovensko. Ker je evangeličanska cerkev urejena drugače kot katoliška, bo Slovencem iz Bethlehema po prodaji ostal denar, katoliški Slovenci pa bodo ostali brez vsega. "Pred gradnjo so duhovniki tudi mojim staršem, ki so pomagali graditi, polagali na dušo, naj dolarje za vino ali cigare raje namenijo za gradnjo cerkve. To so upoštevali. Zdaj bodo cerkev prodali in podrli," je obžaloval Antalics.
