Presenetilo vas bo, kje v Sloveniji je zrak najbolj onesnažen

Onesnažen zrak je ena večjih okoljskih težav, saj prispeva k nastanku številnih bolezni in skrajšuje življenjsko dobo ljudi. Še posebej pozimi kurišča v zrak spustijo mikroskopsko majhne delce PM, ki so izredno nevarni – in zaradi tega ne velja, da je kakovost zraka na podeželju boljša kot v mestih.

Če ste pričakovali, da bo z delci PM najbolj onesnažena kakšna ljubljanska, mariborska ali celjska prometnica, se motite: trenutni podatki za leto 2022 kažejo, da bo več kot 35 preseganj delcev PM10 le na prometnem merilnem mestu v Murski Soboti ob Cankarjevi cesti, in sicer 39, so nam odgovorili z Agencije za okolje (Arso). »Največji vir delcev v kurilni sezoni so individualna kurišča, ki so prisotna tako na podeželjih kot v mestih. Zato ne velja, da je kakovost zraka na podeželju boljša kot v urbanih središčih,« so poudarili.

»Z nepravilnim kurjenjem v nevzdrževanih zastarelih kurilnih napravah se v zrak izpusti veliko delcev, ki zelo poslabšajo kakovost zraka v bližnji okolici,« so pojasnili, od kod prihaja največ »umazanije« v zrak. Zrak je onesnažen zaradi prisotnosti različnih onesnaževal (delci, dušikovi oksidi, žveplov dioksid, ozon, ogljikov monoksid, benzen, težke kovine, lahkohlapni ogljikovodiki …).

Za vsako od teh onesnaževal veljajo zakonske prepisane vrednosti, ki ne smejo biti presežene, v nasprotnem primeru mora država sprejeti ukrepe, ki bodo pripomogli k zmanjšanju tega onesnaževala. »Najvišje ravni onesnaženosti zraka z delci lahko pričakujemo v večjih urbanih središčih, kjer je prisotnih veliko virov onesnaževanja zraka (promet, industrija, kurišča). To so predvsem Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Zagorje, Trbovlje in Hrastnik,« je navedel Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).

Profimedia

Trenutno kaže, da bo več kot 35 preseganj delcev PM10 le na prometnem merilnem mestu v Murski Soboti ob Cankarjevi cesti, drugje v Sloveniji pa ne.

Za navedena območja mestnih občin in Zasavja je Vlada RS v obdobju med letoma 2013 in 2014 sprejela Odloke o načrtih za kakovost zunanjega zraka. Odloki so vključevali ukrepe za izboljšanje stanja za obdobje treh let. Leta 2017 so bili odloki novelirani za vsa našteta območja. Zaradi ugodnejših rezultatov meritev odloki od 1. januarja 2021 ne veljajo več za Hrastnik ter mestni občini Kranj in Novo mesto, od 1. marca 2022 pa ne veljajo več tudi za mestni občini Ljubljana in Murska Sobota, za aglomeracijo Maribor ter za celotno Zasavje.

V kurilni sezoni preseganja delcev PM po vsej Sloveniji

Na Agenciji za okolje spremljajo posamezna onesnaževala v različnem obsegu glede na zahteve zakonodaje na 22 merilnih mestih po Sloveniji. Kako dobro ali slabo nam gre v primerjavi z Evropo, niso povedali, saj na Arsu primerjav z ostalo Evropo ne delajo, zato pa nam Evropsko poročilo o kakovosti zraka za leto 2020 pove, da se je med epidemijo koronavirusa po vsej Evropi zrak izboljšal.

Najslabše glede onesnaženosti z delci je bilo v vzhodni Evropi in Italiji, kjer ljudje še vedno kurijo drva ali premog za ogrevanje, Sredozemlje pa je izpostavljeno previsoki stopnji ozona – skupno je bilo kar 96 odstotkov državljanov EU leta 2020 izpostavljenih previsokim koncentracijam delcev v zraku. Pa pri nas, smo izpostavljeni previsokim koncentracijam delcev v zraku? Z Arsa so nam posredovali podatke za tekoče leto: »V koledarskem letu je za delce PM10 lahko na posameznem merilnem mestu 35-krat presežena mejna dnevna vrednost 50µg/m3. Na vseh merilnih mestih, kjer izvajamo meritve, v kurilni sezoni zabeležimo preseganja. Največ preseganj zabeležimo na prometnih merilnih mestih, kjer se ostalim izpustom pridružijo še izpusti iz prometa. Leta 2021, prvič odkar izvajamo meritve PM10, na nobenem merilnem mestu vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti ni presegla števila 35, ki je dovoljeno za vse leto. Kljub temu pa v kurilni sezoni ob neugodnih vremenskih razmerah še vedno izmerimo visoke ravni delcev. Za leto 2022 so trenutno na voljo le preliminarni podatki, ki kažejo, da bo več kot 35 preseganj delcev PM10 le na prometnem merilnem mestu v Murski Soboti ob Cankarjevi cesti, in sicer 39. Na ostalih merilnih mestih je preseganj manj kot 35.« Na svojih spletnih sicer redno objavljajo modelske napovedi delcev PM10.

Sašo Bizjak

Med glavne vire onesnaženja s trdnimi delci se prištevajo individualna kurišča, promet in industrijo.

Kaj so nevarni delci PM10 in PM2,5?

Onesnažen zrak je pri nas kot v ostalem razvitem svetu najpomembnejši okoljski problem, ki ogroža zdravje ljudi. Prispeva namreč k nastanku številnih bolezni in skrajšuje življenjsko dobo. »Zrak je v času kurilne sezone pri nas velikokrat onesnažen, še posebej so problematični delci (PM). Gre za mešanico trdnih in tekočih snovi, razpršenih v zraku. Njihova glavna sestavina je ogljik, na katerega so vezane različne škodljive snovi, kot so na primer strupene kovine, organske spojine,« so pojasnili na NIJZ.

Delci so različnih velikosti: od saj, ki jih vidimo s prostim očesom, do najmanjših ultrafinih nanodelcev. Od velikosti delcev je odvisno, kako globoko v dihala prodrejo in kakšne posledice povzročajo. Najmanjši delci, kot so delci PM, prodrejo najgloblje do pljuč in gredo naprej v kri. Manjši ko so, dlje v telo prodrejo in bolj so škodljivi. Osnova njihovega škodljivega delovanja je povzročanje vnetja. Z vdihavanjem pridejo v naša dihala ter povzročajo draženje, poškodbe tkiva in vnetje. Najmanjši delci iz pljuč vstopajo v kri in se s krvjo odplavijo v različne organe: v srce, jetra, ledvice, možgane … ter tudi tam povzročajo vnetja in različne škodljive učinke. Pospešujejo nastanek astme, povečujejo nevarnost za nastanek krvnih strdkov in infarkta, nekateri delce povezujejo celo z nevrološkimi boleznimi in sladkorno boleznijo, vsekakor pa so delci rakotovorni, so pojasnili na NIJZ.

Zrak je v času kurilne sezone pri nas velikokrat onesnažen, še posebej so problematični mikroskopsko majhni delci PM (izraz izhaja iz angleške besedne zveze »particulate matter«).

Delci PM prepotujejo tudi 50 kilometrov

Kako ravnati, če je v zraku preveč delcev PM? Na NIJZ pravijo, da zmanjšamo fizične aktivnosti, zlasti na prostem – svetujejo gibanje v parkih in gozdovih, stran od prometnic ali pa naj preprosto ostanemo doma. Še posebej smo na to pozorni v obdobjih, ko so vrednosti delcev več dni skupaj močno presežene – v obdobjih nizkih temperatur, temperaturne inverzije ter brezvetrja, megle ... Kot so nam namreč pojasnili na Arsu, je od reliefa, vremenskih razmer in stabilnosti posameznega onesnaževala (promet, individualna kurišča, industrija, prenos onesnaženega zraka na daljše razdalje, požari, puščavski prah ...) odvisno, koliko časa se bodo onesnaževala zadrževala pri tleh.

Ko sta prisotna temperaturni obrat in brezvetrje ali pa le brezvetrje, se onesnaževala zadržujejo v bližini svojega vira izpusta in ne prepotujejo večjih razdalj. »Takrat je onesnažen zrak ujet v kotlinah in dolinah ter ga dihajo le prebivalci tistega območja. V drugačnih vremenskih razmerah lahko veter in zračna masa poneseta onesnažen zrak daleč stran od izvora. Seveda je to odvisno tudi od obstojnosti onesnaževal. Delci PM lahko prepotujejo velike razdalje, dnevno tudi do 50 kilometrov. Dušikovi oksidi, katerih največji vir je promet, pa so najvišji pri izvoru in že nekaj metrov stran od ceste njihova raven zelo pade,« so dejali na Arsu. Pri nas niso težava le delci PM, temveč tudi ozon.

»Ozon kot sekundarno onesnaževalo ima pa specifično dinamiko. V Sloveniji se zadnja leta soočamo predvsem s prekomerno onesnaženostjo zraka z ozonom v poletnih mesecih in delci v kurilni sezoni.« Večja mesta po Evropi so zaradi prometa poleg delcev zelo onesnažena z dušikovimi oksidi. V Sloveniji po trenutno veljavni zakonodaji Arso na nobenem merilnem mestu že več let ne beleži čezmerne onesnaženosti zraka z dušikovimi oksidi.