Največ ljudi se je zbralo v Ljubljani, na Trgu republike, kjer se je za Top News oglasil tudi premier Robert Golob in obljubil, da bo "prisluhnil argumentom iz vseh možnih perspektiv" ter se z ministri lotil dela. Stavkajoči so se hkrati zbrali še pred zdravstvenimi domovi v Izoli, Kopru, Mariboru, Novem mestu, Slovenskih Konjicah, Kranju, Kamniku in Slovenj Gradcu.
Na Trgu republike v Ljubljani je uvodoma na kitaro zabrenkal Jani Kovačič in zapel komad Dan, ko razpadlo je vse. "In mi danes stojimo tukaj sredi razpadajočega sistema javnega zdravstva," je nadaljeval Jaša Jenull. "Za ta razpad so krive vse vlade zadnjih 30 letih," je dodal. "Zadnjih 30 let se načrtno in premišljeno spodkopava javno zdravstvo. In prišli smo do točke, ko ljudje zmrzujejo pred zdravstvenimi domovi, za možnost, da bi dobili svojega osebnega zdravnika. Medtem pa drugi, ki si lahko privoščijo, posebna privatna zavarovanja, pridejo do specialističnega pregleda čez dan ali dva in preskakujejo vrste povsem zakonito," je med drugim poudaril Jenull.
Zasebni interes parazitira na javnem
Kmalu za njim je za mikrofon prejel nekdanji minister za zdravje Dušan Keber, ki je te dni aktiven v civilni iniciativi Glas ljudstva. Keber pravi, da je v javno zdravstvo vdrl zasebni interes. "Javni interes so dobre storitve, dostopne vsem državljanom, brez razlike. Zasebni interes zastopa profit, interes lastnika je izključno profit. Zasebni sektor parazitira na javnem, odvzema mu zdravnike, medicinske sestre, javni denar," je začel Keber in dodal, da so "najhujša oblika te privatizacije dvoživke. To so zdravniki, ki v javnem sistemu uživajo osnovno socialno varnost, v zasebnem pa dobivajo bogate dohodke. V UKC Ljubljana je med 1000 specialisti 800 dvoživk. Dvoživke zasedajo vodilne položaje povsod. Ali lahko verjamemo, da delujejo v našem javnem interesu (zbrani so vzklikali "ne")."
Sociologinja Renata Salecl je ugotavljala, da imamo pol leta po napovedanem stresnem testu, s katerim naj bi preverili kapacitete zdravstva, v zdravstvu samo stres - tako za bolnike kot za vso zdravstveno osebje. Kritična je tudi do napovedi večje digitalizacije, če se "večina prebivalstva komaj znajde med obstoječimi aplikacijami, ki jih uporabljamo za dostop do zdravnika". Po njenih besedah tudi zdravniki ne potrebujejo več digitalizacije, ampak pomoč, ki jim bo odvzela mukotrpno administriranje.
Izpostavila je, da naj bi bil v javnem zdravstvu vsak posameznik oskrbljen ne glede na okoliščine in ekonomski status. "Javno je nujno ne samo za zdravje posameznikov, ampak celotne družbe. Zasebniki ne ustanavljajo urgenc, infekcijskih klinik in ne vlagajo v raziskovanje najbolj razširjenih bolezni, kot sta rak in diabetes. Velike dobičke jim prinašajo predvsem lepotni posegi," je dejala. Odločevalce je pozvala k takojšnjemu ukrepanje, ne samo "s kozmetičnimi posegi". "V zdravstvu ne gre več za to, da lepimo obliže na rano, ampak da izkoreninimo raka, ki ga je napadel," je pozvala.
Pravna mreža tistim brez zdravnika obljublja pomoč
Tistim, ki so ostali brez osebnega zdravnika, so na shodu predstavniki Pravne mreže za varstvo demokracije ponudili pravno pomoč. Kot je dejala predstavnica, je mnogim kršena pravica do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda. Menijo, da je to iztožljiva kršitev človekovih pravic. Pomoč jim nudijo na spletni strani, kamor se je do sedaj obrnilo že več kot 80 ljudi. Naslednji korak bodo najverjetneje tožbe v socialnih sporih. Po besedah Bervar Sternadove bodo ti sicer dolgotrajni postopki, a z njimi želijo dodatno spodbuditi oblast k ustreznim ukrepom.
V Mariboru na vrhuncu nekaj več kot 150 ljudi
V Mariboru se je shod začel na Trgu svobode, od tam pa so se udeleženci sprehodili do sedeža mariborskega zdravstvenega doma na Ulici talcev, kjer so svoje zahteve zalepili na vhodna vrata. Osrednji govorec je bil filozof Boris Vezjak, ki se ni strinjal s tem, da to ni protest proti vladi. "Ta protest mora biti usmerjen proti vladi. Ne smemo se sprenevedati - vlada ima v rokah škarje in platno. Ne moremo je seveda obtožiti vseh grehov, ki so se nakopičili v zdravstvu, lahko pa rečemo, da ima priložnost, da napake in grehe za nazaj popravi," je poudaril.
Začuden je, kako zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan pravi, da ne podpira tega shoda, medtem ko naj bi ga premier Golob podpiral. "Očitno imamo konflikt v vladi, na katerega je treba opozoriti. Eden od njiju se tu spreneveda," je dejal Vezjak. Po njegovih besedah je nesprejemljivo tudi to, da se takoj najde dodaten denar za zdravnike, medtem ko se za pomočnice vzgojiteljice "samo podpisuje peticijo". Na vrhuncu shoda je bilo na Trgu svobode zbranih nekaj več kot 150 ljudi.
Pestro tudi v Novem mestu in Kopru
V Novem mestu se je na Glavnem trgu ob 17. uri zbralo dvajset stavkajočih, ki so si razdelili značke civilne iniciative Glas ljudstva, nato pa so se mirno odpravili proti zdravstvenemu domu. Kot je poudaril eden od stavkajočih Franc Plut, se zdravstvo postopno privatizira, stavkajoči pa nasprotno zagovarjajo in zahtevajo javno zdravstvo kot temeljno državljansko vrednoto. S stavko želijo opozoriti tudi na to, da se v zdravstvu skrajšajo čakalne vrste, da se to reorganizira in da se odpravi dodatno zdravstveno zavarovanje.
V Kopru se je na Titovem trgu zbralo nekaj več kot 50 ljudi. Ena izmed udeleženk Ljuba Miljušević je za STA dejala, da je na ulico odšla, ker ne želi, da tisti, ki niso bogati, čez nekaj let ne bi mogli k zdravniku. "Vse to, kar se dogaja, ni od danes. Ne samo v zdravstvu, na vseh področjih nam že 30 let diktira kapital in to ni prav. Zdravstvo pa je še toliko bolj občutljivo," je dejala. Pred občinsko stavbo je Barbara Verdnik opozorila, da so za primarno zdravstvo odgovorne občine, koprska pa nima strategije razvoja. Po njenih podatkov je brez izbranega zdravnika 2000 občanov.
Prisotne so nagovorile še Sandra Bašić Hrvatin, Vesna Mikolič in Jadranka Šturm Kocjan. Vse govornice so napovedale, da se bodo vztrajno borile za ohranitev javnega zdravstva. Pred mikrofon je stopil tudi maskiran mlad moški, ki je dejal, da še nikoli v življenju ni imel dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ker zanj ni imel denarja. Shod se je končal pred starim zdravstvenim domom, kjer so prisotni izrazili podporo tistim, ki v zdravstvu še naprej delajo dobro.
