Če ste med srečneži, ki nikoli ne vidijo pol praznega kozarca, ampak zmerom pol polnega, in ki znajo vedno najti v svetu in ljudeh dobre plati, se bo to pozitivno odražalo tudi na vašem zdravju.
Številne študije namreč kažejo močno povezavo med višjimi stopnjami optimizma in zmanjšanim tveganjem za bolezni, kot so bolezni srca, možganska kap in kognitivne okvare. Več študij povezuje optimizem tudi z daljšo življenjsko dobo.
Še sveža je raziskava harvardske univerze T. H. Chan School of Public Health, v kateri so starejše ženske, ki so dosegle najvišje rezultate na lestvici optimizma, v povprečju živele 4,4 leta dlje od tistih z najnižjimi rezultati. Druge študije so pokazale, da je v treh letih po menopavzi karotidna ateroskleroza napredovala počasneje pri optimističnih ženskah v primerjavi s pesimističnimi vrstnicami.
Pri mladih bolnicah z rakom dojke so ugotovili, da so visoki rezultati pri »merjenju« pesimizma povezani s prezgodnjo smrtjo. Med bolniki z rakom vratu ali glave so optimisti pokazali znatno večje preživetje leto po diagnozi v primerjavi s pesimisti.
Znanost je ugotovila tudi, da imajo tisti z optimističnim pogledom na življenje močnejši imunski sistem, zaslužijo več in imajo uspešnejše zveze. Optimistična vizija življenja zmanjšuje občutke žalosti, depresije in tesnobe, podaljšuje življenjsko dobo, spodbuja močnejše odnose z drugimi in zagotavlja boljše obvladovanje občutka stiske.
Če ste optimistični, lahko bolje obvladate stresne situacije, kar zmanjša škodljive učinke stresa na vaše telo. Glede na študijo, objavljeno v Clinical Psychology Review, je optimizem tesno povezan tudi z duševno odpornostjo; tudi ljudi, ki so šli skozi izjemno travmatične življenjske okoliščine ali zdravstvene situacije.
Zakaj se optimizem pozna tudi na zdravju?
Razlogi so številni. Optimistični ljudje so navadno bolj proaktivni. Večja je verjetnost, da se bodo dovolj gibali, kakovostno jedli in se posvečali hobijem. Ponavadi imajo tudi močnejšo in širšo socialno mrežo, tako družinsko kot prijateljsko, na katero se lahko zanesejo in ki jim polepša dan.
Predvsem pa sta pomembni dve »posledici« optimizma. Prva je ta, da optimisti bolje uravnavajo svoja čustva in niso tako hitro pod stresom, saj se na kritično ali naporno situacijo ne odzovejo tako močno, s takim strahom ali jezo kot tisti z manj pozitivnim odnosom. Predvsem pa se aktivneje in učinkoviteje lotevajo reševanja problemov. Če ob napisanem pomislite, da je lahko biti optimist, če ti vse »štima«, moramo povedati, da optimizem ni omejen samo na tiste, ki jim gre dobro. Pogosto so izrazito optimistične in vesele nravi ljudje, ki živijo zelo preprosto.
Študije kažejo, da je optimizem v približno 25 odstotkih podedovan, v veliki meri privzgojen, poleg tega pa nanj vpliva socialno-ekonomski status. Ni pa vse položeno v zibko in odvisno od okolja, v katerem smo rasli. Tudi kot odrasli se lahko odločimo in načrtno gojimo bolj optimističen pogled na svet. Torej če ste nekdo, ki vedno najprej vidi negativno in od vsake situacije pričakuje slabo in najslabše, je za vas še upanje.
Optimizem je lahko tudi izbira
Tako vam bo povedal vsakdo, ki se ima za optimista. Biti optimističen ni enako kot biti naiven. Optimizem je miselnost, zaradi katere ljudje gledajo na svet, druge ljudi in dogodke v čim bolj ugodni, pozitivni luči.
Optimisti sicer priznavajo negativne dogodke, vendar je bolj verjetno, da ne bodo krivili za slab izid ne sebe ne drugih, nagnjeni pa so k temu, da bodo na situacijo gledali kot na začasno in pričakovali dober razplet v prihodnosti.
Pozitivno razmišljanje ne pomeni, da ignorirate življenjske stresorje. Nasprotno, optimizem je mnogokrat na preizkušnji, zato se je treba zanj tudi odločiti. Kadar se nekaj ne izide, je treba dati svetu, ljudem ali pa sreči še eno priložnost. Optimizem zato ni nekaj samoumevnega. Je miselnost, s katero smo pripravljeni videti tudi pozitivno stran medalje.
Nekateri ljudje so optimistični po naravi, vendar se vsakdo lahko nauči biti tak. Nekaj je v metodah, kako razmišljati bolj pozitivno, še več pa je v tem, da najdemo namen in smisel v svojem delu ter življenju. To namreč ogromno pripomore k temu, da se počutimo bolj izpolnjene in bolje opremljene, da vidimo kozarec napol poln.
Optimizem in možgani
Kaj točno se dogaja v možganih, kadar se na situacijo odzovemo pozitivno ali negativno?
Raziskave kažejo, da je pozitivno razpoloženje povezano z več aktivnosti v levi možganski polobli, medtem ko so negativna čustva, kot je jeza ali depresija, povezana z večjo aktivnostjo na desni strani.
Dr. Richard J. Davidson, direktor Laboratorija za afektivno nevroznanost na Univerzi v Wisconsinu, je izvedel številne študije o povezavi med aktivnostjo v čelnih režnjih in čustvi. Ugotovil je, da le 15 odstotkov ljudi nima nagnjenosti v eno ali drugo smer. »Skoraj vsakogar lahko glede na vzorce možganskih valov uvrstimo v eno ali drugo vrsto,« pravi.
Pozitivno razpoloženje je povezano z večjo aktivnostjo levega dela možganov, medtem ko negativna čustva spodbujajo desno stran možganov. Davidson je s poskusom ugotavljal, ali je mogoče pri tistih, ki so nagnjeni k aktivnosti desnega možganskega dela, to aktivnost preusmeriti na levo polovico.
Preusmerjanja so se lotili z metodami čuječnosti. Te so učili zaposlene na visokostresnih delovnih mestih, katerih čustveni odziv je prevladoval v desni polovici možganov. Po dveh mesecih usposabljanja po tri ure vsak teden se je aktivnost možganov premaknila v levo in poročali so, da so manj tesnobni, bolj polni energije in srečnejši. Z raziskavo so dokazali, da lahko z zavestnim spreminjanjem miselnih procesov dobesedno na novo programiramo svoje možgane.
Tudi druge študije so pokazale, da se je optimizma mogoče priučiti z nezapletenimi tehnikami – celo z nečim tako preprostim, kot je, da si ljudje zapišejo in razmišljajo o najboljših možnih rezultatih za različna področja svojega življenja. Če ste bili večino svojega življenja pesimist, to še ne pomeni, da vam je usojeno, da boste taki tudi ostali.
Trening optimizma
Pristopi, tehnike in metode, kako začeti razmišljati pozitivno, so številni. Za začetek strokovnjaki svetujejo, da se znebite čim več tega, kar vam v življenje prinaša negativnost, jezo, strah in skrb. Pri mnogih deluje že to, da nehajo spremljati novice, ki so nabor slabih dogodkov in praviloma podajane tako, da situacijo prikažejo kot brezizhodno, kritično in ogrožujočo.
Če imate v življenju ljudi, ki se kar naprej pritožujejo, vam vzbujajo krivdne občutke in neprestano kritizirajo vse okoli sebe, se jim v čim večji meri izogibajte. V svoj krog raje pritegnite vesele, optimistične ljudi, od katerih greste dobro razpoloženi. Svoj pogled na svet pa lahko poskusite osončiti z naslednjimi tehnikami:
- 3 prijetne, 3 koristne: vsak dan, preden zaspite, poiščite tri prijetne stvari, ki ste jih ta dan doživeli, in tri koristne, ki ste jih naredili. Ni treba, da so to veliki podvigi. Morda ste spili dobro kavo, uživali v sončnem vremenu, skuhali zdravo kosilo ali dokončali delo za službo;
- druga plat medalje: vsako stvar, ki jo doživljate kot negativno, poskusite pogledati še s pozitivne strani, pa najsi bo ta tudi malo za lase privlečena. Če vas motita sivina in dež, se opomnite, kako prijetno se je zavleči pod odejo in pogledati film v takem vremenu. Če imate naporen teden, ne razmišljajte, kaj vse je še pred vami, ampak kaj vse ste že opravili. S tem zavestnim preoblikovanjem gledanja na stvari namreč ne spremenimo le stališča do enega dogodka, ampak lahko dejansko izurimo možgane, da razmišljajo bolj pozitivno;
- negujte hvaležnost: sodobni svet je na hvaležnost že dodobra pozabil. Vse, kar smo in imamo, jemljemo kot samoumevno. Raziskovalci opredeljujejo hvaležnost kot spoštovanje tega, kar je dragoceno in pomembno za nas. Dober način za negovanje hvaležnosti je pisanje dnevnika. Na koncu vsakega dne zapišite eno ali dve stvari, ki ste jih čez dan doživeli ali jim bili priča in so vas napolnile s hvaležnostjo. Lahko je to drobna prijaznost, lasten dom, dobro zdravje, zelene luči, ko se vam je mudilo ipd.;
- najboljši možni jaz: preprosta tehnika, katere učinkovitost je potrdilo tudi nekaj resnih raziskav, je vizualizacija najboljšega možnega sebe oziroma svojega življenja. Lotite se je takole: kadar imate vsaj deset minut prostega časa, si predstavljajte sebe v prihodnosti, ki je kar najbolj rožnata, a obenem realno dosegljiva (pustimo zdaj sanjarjenja o karieri v Hollywoodu). Morda bo pomagalo, če izberete določeno časovno točko v prihodnosti, na primer čez leto, pet ali deset let, odvisno od vaših ciljev. V tej prihodnosti ste dosegli vse, kar ste si zadali, povzpeli ste se na vrh svoje sanjske kariere, našli ste sorodno dušo in ljubezen svojega življenja, ste v vrhunski fizični formi, imate dobre prijatelje, itd. Vizualizirajte, kakšna bo takšna prihodnost, in jo začutite čim podrobneje;
- sprejmite, česar ne morete spremeniti: že stara modrost je, da mirno živi tisti, ki spremeni, kar lahko, in sprejme, česar ne more. To ne pomeni, da se morate nujno sprijazniti z nečim, kar vam res ne ustreza. Le grizite se ne zaradi stvari, ki so izven vašega vpliva. S tem le mučite sami sebe. Tako kot če ste gnevni na nekoga, ki ga sploh ni zraven. Njega to nič ne boli, vas pa razžira. Če so vas odpustili, tega verjetno ne morete spremeniti. Kontrolirate pa lahko to, kdaj in kako se boste lotili iskanja nove zaposlitve in ali boste vmes skrbeli zase s počitkom, gibanjem in zdravo hrano, ali pa se boste vdali obupu;
- prekinite začarani krog negativnega razmišljanja: če neprestano razmišljate o enih in istih stvareh, ki vas jezijo ali žalostijo, poskusite s treningom čuječnosti. Osredotočite se na tukaj in zdaj, pa čeprav samo pomivate posodo. Ta trenutek ni neprijeten, z drugim pa se boste ukvarjali pozneje. Neprijetne misli zaznajte, nato pa jih pustite, naj grejo naprej. Ta trenutek ni namenjen njim;
- priznajte tudi negativno: pomembno si je zapomniti, da prizadevanje za večji optimizem ne pomeni, da naokoli hodite z rožnatimi očali in se slepite o težavah v svojem življenju. Optimizem ni fantazija in tiščanje glave v pesek. Je reševanje težav s pozitivnim odnosom in pričakovanji.
