Novice Svet24

J.P.K.B/P.G.

V ozadju velikih vladnih intervencij v reševanje državnih energetskih podjetij zaradi posledic energetske krize se nadaljujejo kadrovske menjave, s katerimi vladajoča politika prevzema vajeti v energetskem sektorju. Tako so se nedavno zgodile spremembe v nadzornem svetu družbe Elektro Ljubljana, saj so bili na skupščini odpoklicani Božidar Godnjavec, Davorin Dimič in Gorazd Justinek, namesto njih pa so bili imenovani Vekoslav Korošec, Marko Naraločnik in David Skornšek. Ti so se lahko že na prvi seji nadzornega sveta v četrtek seznanili z odstopno izjavo predsednika uprave Aleksandra Zupančiča. Njegov odhod z vrha družbe je bil sicer pričakovan že dalj časa, saj je to med drugim kader nekdanjega okoljskega ministra v tretji vladi Janeza Janše in vplivnega politika SDS Andreja Vizjaka. Pred prihodom na Elektro Ljubljana je bil Zupančič tudi vodja njegovega kabineta, pred tem pa direktor Komunale Brežice. A do njegovega odstopa je po poročanju Financ prišlo že pred tednom dni, še pred imenovanjem novih nadzornikov. Zupančičev umik je pomemben z dveh vidikov.

Še zadnji delček v mozaiku

Prvi je boj za obvladovanje Petrola, slovenskega naftnega trgovca. Zupančič je bil namreč v času prejšnje vlade imenovan tudi v nadzorni svet Petrola. Tako bodo na skupščini Petrola 23. januarja prihodnje leto na predlog Slovenskega državnega holdinga (SDH) obravnavali tudi predlog za menjavo Zupančiča z Rokom Ponikvarjem. Zupančič je bil namreč po spremembi zakonodaje ob hkratnem zasedanju omenjenih funkcij v konfliktu interesov, kar naj bi botrovalo njegovemu odstopu z mesta predsednika uprave Elektra Ljubljana.

A tudi sicer so bili po mnenju poznavalcev njegovi dnevi v vrhu te družbe šteti, saj je Zupančič na to mesto prišel po odmevni razrešitvi Andreja Ribiča, kasneje enega ključnih igralcev pri političnem vzponu Gibanja Svoboda Roberta Goloba. Ribič je takrat v medijih razkril, da mu je razrešitev v prostorih državnega zbora napovedal generalni sekretar SDS Borut Dolanc, ob imenovanju Zupančiča pa je povedal, da je bilo že leto dni vnaprej znano, da bo na položaj imenovan ravno on. Elektro Ljubljana je namreč eno od podjetij v lastniški strukturi Gen-I. Tega je še lani vodil Golob, ki se je odločil za odhod v politiko, potem ko mu prejšnja oblast ni prižgala zelene luči za nadaljnje vodenje podjetja.

Golob se je po prevzemu oblasti pospešeno lotil prevzemanja nadzora v skupini Gen in tudi širše v energetiki. Gen-I je namreč v polovični lasti Gen energije in Gen EL. Za generalnega direktorja Gen energije je bil namesto kadra SDS, Blaža Košoroka, novembra postavljen Golobov tesni sodelavec iz Gen-I Dejan Paravan. Gen EL pa vodi Golobu zvesta Martina Pohar, ki se je že v času prejšnje vlade na skupščinah Gen-I upirala predlogu imenovanja kakršnekoli druge uprave razen Golobove. Gen-I po odločitvi sodišča prav tako vodi človek Golobovega kroga Igor Koprivnikar. V Gen EL, kjer je polovični lastnik Gen-I, pa ima poleg Gen energije četrtinski delež tudi Elektro Ljubljana. Tako bo z odhodom Zupančiča in imenovanjem predsednika uprave po volji aktualne oblasti vstavljen še zadnji delček v mozaik popolnega obvladovanja skupine Gen.

Od ključnega kadrovika do poročne priče

Kot je znano, je bil za nadzornika Gen energije imenovan Žiga Debeljak, ključni človek pri kadrovski arhitekturi Golobove vlade v državnih podjetjih, ki je med drugim postal tudi predsednik uprave SDH. Ta je prav tako ključna družba pri obvladovanju domače energetike. Med 20 največjih naložb SDH med drugim spadajo lastniški deleži v družbah Gen energija, HSE, Petrol, Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor in Elektro Primorska.

Nedavno je potekala skupščina Gen-I, na kateri so razpravljali tudi o razvpiti nagradi Golobu za uspešno vodenje družbe, ki so jo pred volitvami poskušali proti njemu uporabiti politični konkurenti, a je Paravan za TV Slovenija potrdil, da so sprejeli odločitev, da nagrad za izredno letno uspešnost za leto 2021 ne bodo izplačali.

V drugem energetskem stebru – Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) – je bil novembra za generalnega direktorja imenovan Tomaž Štokelj, prav tako kader iz Gen-I, sicer tudi Golobova poročna priča.

Vladajoči politiki oziroma predvsem ljudem iz Golobovega kroga je tako uspelo še pred novim letom zamenjati skoraj vso garnituro vodstvenih kadrov, ki so bili nastavljeni v času Janševe vlade. Po eni strani je bilo to pričakovano, saj so s tem presekali lovke, s katerimi bi lahko prejšnja oblast ohranila del vpliva v državni energetiki. Po drugi strani pa tudi tokratni levi kadrovski cunami odpira vprašanje – kdo jih bo ob takšni moči lahko nadzoroval?