V slovenskem zdravstvu se že več let bolj ali manj tiho govori o hišnih dobaviteljih, ki jim vedno znova uspe dobiti milijonske posle. Tem naj bi šli v nekaterih zdravstvenih ustanovah na roke na različne načine. Danes razkrivamo primer razpisa, na katerega se je prijavil le en ponudnik, ki je posel tudi dobil – po ceni, ki je bila na koncu več kot dvakrat višja od prvotno ponujene.
Gre za javno naročilo, s katerim so se na Onkološkem inštitutu, ključni zdravstveni instituciji za zdravljenje rakavih obolenj, lani odločili poiskati dobavitelja zasebnega prenosnega telefonskega omrežja (mVOIP), ki bi ga uporabljali zaposleni. Posel so oddali edinemu ponudniku – večinsko državnemu Telekomu Slovenije, ki je bil omrežje pripravljen postaviti za 219 tisoč evrov (skupaj z DDV). Toda pozor: ko je Onkološki inštitut sredi tega leta s Telekomom Slovenije podpisal pogodbo, je cena posla znašala 504 tisoč evrov (z DDV), torej 130 odstotkov več kot v ponudbi.
Kako je to mogoče? In kdo je za to odgovoren?
Konkurenca: razpis, prilagojen enemu ponudniku
Na Onkološkem inštitutu so julija lani, ko ga je vodila Andreja Uštar, imenovana v času zadnje vlade Janeza Janše, objavili prvi razpis za namestitev internega telekomunikacijskega sistema. Dober mesec pozneje so postopek javnega naročila prekinili, ne da bi pojasnili, zakaj so to storili. Kmalu zatem, decembra, so ponovno poizkusili – le da so po novem iskali izvajalca »izgradnje zasebnega prenosnega telefonskega omrežja (mVOIP)«.
Zanimanja med morebitnimi dobavitelji je bilo veliko. Kot je razvidno iz portala javnih naročil, so na Onkološkem inštitutu prejeli več kot 60 vprašanj, povezanih z vsebino razpisa. Toda že takrat so morebitni ponudniki ugotovili, da je javno naročilo prilagojeno določenemu tipu opreme, ki jo izdeluje le en proizvajalec (Cisco), dobavlja pa vnaprej znani ponudnik – Telekom Slovenije.
Po njihovem mnenju so bili nenavadni tudi nekateri drugi pogoji razpisa. Na Onkološkem inštitutu, ki je imel pred tem telekomunikacijski sistem z nekaj več kot 900 telefonskimi priključki, so namreč zahtevali sistem, na katerega bi lahko priključili kar 5000 uporabnikov. To so utemeljevali z naročanjem na zalogo: da se lahko število telefonskih priključkov v prihodnjih desetih letih za nekajkrat poveča zaradi novih lokacij v Sloveniji in partnerskih ustanov v tujini.
Na Onkološkem inštitutu so s tem pogojem močno omejili konkurenco. Prav tako so zahtevali 40-odstotni popust za mobilne telefone, ki niso bili predmet razpisa, in klicni center za 350 operaterjev, četudi so ga potrebovali le za 10 operaterjev. Vse to je okrepilo sume, da bo posel dobil Telekom Slovenije, ki ga je takrat vodil Cvetko Sršen, nekdanji kandidat SDS za župana Krškega.
Ni bila podražitev, ampak napaka
In res: na razpis se je kot edini kandidat prijavil Telekom Slovenije s ponudbo, vredno 219 tisoč evrov (z DDV). Na Onkološkem inštitutu so njegovo ponudbo pregledovali več kot tri mesece in konec aprila sprejeli sklep o izbiri dobavitelja. Toda na tej točki je Telekom Slovenije od naročnika očitno dobil še eno »darilo«. Pogodbena cena je bila namreč 504 tisoč evrov (z DDV), kar je skoraj 300 tisoč evrov več kot v ponudbi.
Na vprašanje, zakaj se je posel čez noč tako podražil, so nam na Onkološkem inštitutu odgovorili, da je za to kriva napaka v računalniškem programu Excel. »Do spremembe v ceni je prišlo zaradi računske napake v vnaprej določenih matematičnih formulah v ponudbenem predračunu, ki ga je pripravil naročnik,« so pojasnili.
»Ponudnik (Telekom Slovenije, op. a.) je ponudbo oddal na podlagi objavljenega ponudbenega predračuna, ki je bil obremenjen z računsko napako in ga pri tem ni spreminjal, saj to ni dopustno po zakonu o javnem naročanju. Ponudnik je računsko napako pri pripravi ponudbe zaznal že sam in o tem obvestil naročnika. Naročnik je nato pri pregledu in ocenjevanju ponudbe tudi sam ugotovil računsko napako v ponudbenem predračunu, ki jo je v skladu z zakonom o javnem naročanju odpravil in izračunal pravilno vrednost ponudbe z upoštevanjem pravilne matematične operacije,« so poudarili na Onkološkem inštitutu, ki ga začasno vodi Andraž Jakelj.
Se ponavlja afera maketa?
Res je, da se pri javnem naročanju v Sloveniji občasno pojavijo računske napake. Verjetno najbolj znan podoben primer je javni razpis za maketo drugega tira Divača–Koper, na katerem je direkcija za infrastrukturo zaradi napake v excelovi tabeli izbrala podjetje Art Rebel 9, ki je oddalo dvakrat dražjo ponudbo od neizbranega ponudnika. Direkcija je posel po odkritju napake razveljavila. Četudi denarja za maketo nikoli ni plačala, so odgovorne preiskovali kriminalisti.
Toda več indicev kaže na to, da so se na Onkološkem inštitutu najverjetneje vnaprej odločili posel oddati Telekomu Slovenije. Je državni telekomunikacijski operater namenoma oddal ponudbo z nižjo ceno, ker se je ob velikem zanimanju preostalih morebitnih dobaviteljev ustrašil konkurence?
Kako si torej na Onkološkem inštitutu razlagajo dejstvo, da so za omenjeno naročilo prejeli le eno ponudbo? »Predmetno javno naročilo je bilo izvedeno na podlagi odprtega postopka, ki je najbolj splošen postopek javnega naročanja, ki se uporablja najširše, brez kakršnihkoli omejitev ali izpolnjevanja predpostavk, predmet javnega naročila pa lahko zagotovi več ponudnikov na trgu,« so odgovorili. S tem so zanikali, da bi razpisne pogoje prilagodili enemu, vnaprej izbranemu ponudniku.
Že v začetku meseca so na Necenzurirano.si sicer razkrili, da so na Onkološkem inštitutu enemu od svojih največjih dobaviteljev – podjetju Interexport, ki je v lasti Aleša Jenčiča – očitno poskušali iti na roko pri razpisu za posodobitev aplikacije Dora, ki zagotavlja nemoteno delovanje državnega presejalnega programa za raka dojk, namenjenega zgodnjemu odkrivanju bolezni. Jenčičevo podjetje so izbrali, četudi je drugi konkurent, podjetje Ineor, ponudil za polovico nižjo ceno. Državna revizijska komisija je razpis zaradi več nepravilnosti razveljavila.
