Robert Golob je spomnil, da danes obeležujejo dan, ko smo se skupaj odločili, da želimo živeti v svoji državi, kar pa se ni zgodilo čez noč. "Ta odločitev je bila sad tisočletnih prizadevanj za gradnjo dveh stebrov slovenske suverenosti," je dejal.
Z dnevom samostojnosti in enotnosti obeležujemo dogodke 26. decembra 1990, ko je takratna slovenska skupščina razglasila rezultate plebiscita, na katerem se je 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev izreklo za odcepitev Slovenije od tedanje Jugoslavije. Sam plebiscit je bil sicer izveden tri dni prej, na današnji dan pred 32 leti. Po razglasitvi rezultatov so stekli vsi formalni postopki za nastanek samostojne države. Ta je bila slovesno razglašena 26. junija 1991. Nekaj mesecev pozneje, 23. decembra 1991, je bila sprejeta tudi slovenska ustava.
Prvi steber je po njegovih besedah vedno predstavljala demokratična ureditev družbe, v kateri smo vsi med seboj enaki, drugega pa predstavljata naša kultura in slovenski jezik. "Tekom časa so nam vihre zgodovine odvzele demokratično družbo, nekje smo jo izgubili, nismo pa v tem času izgubili naše kulture in našega jezika," je dejal. Izpostavil je, da sta bila ravno jezik in kultura tista, zaradi katerih je slovenski narod skozi zgodovino lahko obstal.
Ob tem je spomnil tudi na Karantanijo, kjer je ljudstvo po demokratični izvolitvi karantanskega kneza temu "primazalo" dve zaušnici, da ne bi nikoli pozabil, da je le prvi med enakimi. "Ta tradicija se kar dobro ohranja skozi tisočletja, ker vsaj na moji poziciji vsak dan dobim vsaj kakšno zaušnico, da ne bi pozabil, da sem le prvi med enakimi," je pripomnil.
Dan, ko smo se Slovenci z veliko večino na plebiscitu izrekli za samostojno državo, pa je bil dan enotnosti, je dejal.
"To enotnost smo še nekako uspeli zadržati pri odločitvah o vključevanju v evro-atlantske zveze," je dejal, kasneje pa je "mogoče začela stvar nekoliko pešati". "Nekako se nam je dozdelo, da smo prišli do konca zgodovine, ampak zgodovina se nikoli ne konča in obdobjem obilja in blaginje vedno sledijo obdobja negotovosti in izzivov in tudi v Sloveniji je bilo tako," je navedel.
Spomnil je na migracijsko krizo, ko smo začeli graditi ograje najprej na meji, nato še v glavah. Sledila je pandemija covida-19, ko smo začeli postavljati zidove in se ogradili od sodržavljanov, od prijateljev, od bližnjih, celo družin. Danes ograje podiramo in ne želimo več zidov v svojih glavah, je bilo sporočilo Goloba.
Spomnil je tudi na vojno v Ukrajini, ki je celotno Evropo pahnila v veliko krizo, s čimer sta se tako vlada kot Evropa po njegovi oceni odločno soočili. Ob tem pa je delil svojo izkušnjo iz usklajevanja rešitev z drugimi voditelji EU. Do njih so prišli šele s spoznanjem, "da nobena država, ko poskuša izsiliti svoj lasten interes, pa je vseeno, ali je majhna ali je velika, ne more tega doseči, če to ne temelji na dveh načelih Evrope, na solidarnosti in enotnosti, solidarnosti med državami in enotnosti, da iščemo samo rešitve, o katerih se vsi strinjamo".
"To je tista moč Evrope, to je tista moč enotnosti. Moč, ki smo jo mi izkazali, ko smo šli na glasovanje o samostojnosti," je dejal. In enako, kot smo bili enotni pred 32 leti, bomo morali biti enotni pri tem, kako se bomo soočili in lotili vseh zadanih reform v prihodnjem letu, je še dejal Golob.
Naštel je reformo zdravstva, na način, da bomo ohranili javni zdravstveni sistem, ki bo dostopen vsakomur in bo dejansko opravljal svojo nalogo. Enotni pa bomo morali biti tudi pri reformi šolstva, pravosodja, davčnega in pokojninskega sistema. "Samo če bomo enotni pri iskanju rešitev, bomo našli najboljše rešitve," je poudaril, z namenom, "da zgradimo moderno Slovenijo, na katero bomo vsi ponosni, kjerkoli v svetu jo bomo predstavljali".
Naš ugled in naša moč po Golobovih besedah temeljita na našem znanju in pogumu. "Če mi ne bomo premogli znanja ali pa poguma, nas nihče ne bo reševal pred globalnimi izzivi," je dejal. Samozavest pa črpajo iz nacionalne vizije, ki jo je ubesedil akademik Josip Vidmar, ko je dejal, da želimo na teh tleh zgraditi nove Atene in nove Firence. "Atene kot simbol demokracije, Firence pa kot simbol kulture in razsvetljenstva," je dejal Golob.
Program državne proslave v Cankarjevem domu z naslovom Tu, tam, povsod ... pripravlja scenaristka in režiserka Neda R. Bric, skupaj z režiserko videa Jasno Hribernik in sodelavci.
Bivši predsednik odsoten
Državne proslave so se med drugim udeležili predsednica republike Nataša Pirc Musar, nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto, predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič, predstavniki vlade ter predstavniki družbenega, političnega in verskega življenja.
Bivši predsednik republike Borut Pahor se proslave ni udeležil, ker mora biti danes formalno in simbolno dan preloma, so pojasnili iz njegove pisarne. "Nocoj je večer nove predsednice, na naslednje proslave bo praviloma šel," so zapisali. O tem so pred časom obvestili tako protokol kot tudi novo predsednico. Bo pa slavnostni govornik na eni od prireditev ob državnem prazniku v prihodnjih dneh, so še sporočili.
