»V centrih za socialno delo bi potrebovali boljše razmere za delo, da bi lahko bili več na terenu med ljudmi in opravljali več svetovalnega dela. Od resornega ministrstva pričakujemo kadrovske okrepitve in izboljšave na področju informacijske podpore ter zmanjšanje birokratskih opravil,« je v intervjuju pojasnila sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije Tatjana Milavec. Ob tej priložnosti nam je pokazala osupljiv zajeten fascikel, ki vključuje vse delovne naloge, s katerimi se ukvarjajo centri za socialno delo. Ob mapi, ki jo je položila na mizo, bi se zatresel tudi kakšen od bolj špehastih romanov, z zavistjo pa bi bržkone nanjo zrl tudi Tolstoj, a šalo na stran. Smo v predprazničnem času, ki mu seveda sledijo prazniki, to pa je tudi obdobje, ko človek v stiski slednjo občuti še bolje.
Kako bi opisali trenutne razmere na centrih za socialno delo? Se centri v predprazničnem času srečujejo z večjim obsegom dela? Ali opažate povečanje števila ljudi, ki so se znašli v stiski?
Da, vendar naj poudarim, da ne gre samo za materialne stiske. Na centrih za socialno delo v predprazničnem obdobju opažamo poglobljene stiske oseb s težavami v duševnem zdravju, tudi otrok. To, kar nas še posebej skrbi, so otroci, ki nimajo dostopa dopedopsihiatrične obravnave, ki predolgo čakajo na obravnavo. Več je tudi čustvenih stisk in težav v medsebojnih odnosih, tudi medgeneracijskih konfliktov. Stiske ljudi so vse bolj kompleksne narave, ne le eksistenčne. Težave v partnerskih odnosih velikokrat prerastejo v oblike nasilja, čemur so priča tudi otroci. Eden od dejavnikov tveganja je alkohol. Več je stanovanjske problematike v povezavi z dvigom življenjskih stroškov, energentov in najemnin. Beležimo povečano število vlog, predvsem starejših oseb, ki vlagajo vloge za denarno pomoč in varstveni dodatek v pričakovanju, da bodo upravičeni do energetskega dodatka. V času kurilne sezone prejemamo več vlog za izredno denarno socialno pomoč. Opaziti je povečanje upravičencev do izredne denarne pomoči, ki so zaposleni in nimajo dovolj sredstev za preživetje. Pri tem ne gre samo za vpliv draginje, nizki so minimalni dohodki, minimalna plača je nizka, kar posameznikom in družinam ne zagotavlja dostojnega preživetja.
Ali v tem obdobju na splošno, predvsem pa v tem letu, opažate kakšne spremembe profilov ljudi, ki prosijo za pomoč?
Beležimo več vlog, ki jih vlagajo tujci, zaposleni z minimalnim dohodkom, upokojenci z invalidskim nadomestilom ali nizko pokojnino, družine, v katerih sta zaposlena oba starša in prejemata nizki dohodek, mladi po koncu šolanja, s težavami v duševnem zdravju ali boleznijo odvisnosti. Trend sprememb, ki ga že nekaj časa opažamo med upravičenci različnih oblik materialne pomoči, nas skrbi. Zaposlenim, upokojencem, osebam, ki prejemajo redni periodični dohodek, kot so plača, pokojnina, invalidnina in nadomestila, bi moralo to zagotavljati materialno varnost in dostojno življenje. Žal ni tako.
V zadnjih letih opažamo, da se na centre obrača bistveno več ljudi in družin, ki so delovno aktivni in imajo plačo, tega pred 20 leti ni bilo. Družine so se lahko preživljale z enim dohodkom. Zdaj pa po pomoč prihajajo družine, v katerih sta oba starša zaposlena in ne moreta s svojima plačama kriti vseh osnovnih stroškov družine. Tukaj so še starejši, prejemniki denarne pomoči, brezposelni, ljudje v bolniškem staležu ali na dolgotrajnem bolniškem dopustu, kar se je še posebej pokazalo v času pandemije. Torej ne gre samo za materialno stisko, ampak kompleksne stiske, ki jih je treba reševati večplastno. Na eni strani z materialno pomočjo, na drugi s svetovanjem, podporo.
V prazničnem času nekatere stiske najverjetneje pridejo še bolj do izraza …
Prazniki v nas prikličejo lepe spomine. To je čas obdarovanj, druženja, sreče, objemov in dobrih želja. V obdobju med prazniki opažamo, da se občutek osamljenosti med ljudmi stopnjuje. V tvegano skupino spadajo predvsem starejši in samske osebe.
Naši uporabniki se srečujejo tudi z materialnimi stiskami, skrbjo glede nakupa hrane, stigmatiziranosti in prikrajšanosti, da si ne morejo privoščiti obdarovanj, kot njihovi znanci, prijatelji.
Prejemniki pomoči nam sporočajo stiske, ker so v koledarskem letu uveljavljali že vse razpoložljive pravice, ki jih lahko prejmejo, in težko čakajo januar, da ponovno vložijo vlogo za izredno denarno pomoč. Naši uporabniki si želijo vsaj praznike preživeti mirno in vsaj malo pozabiti na skrbi. Opažamo povečan interes po obdarovanju otrok in prehrambnih paketih. V tem času je še kako dobrodošla pomoč humanitarnih in nevladnih organizacij, vseh, ki lahko skupaj z nami pomagajo ljudem v stiski.
Ljudem je na voljo tudi izredna socialna pomoč, ali v zadnjem obdobju zaznavate povišanje števila vlog za to vrsto pomoči?
Število vlog za izredno denarno socialno pomoč je višje, kar je predvsem posledica visokih stroškov energentov, kurjave, pri čemer med prejemniki te pomoči prevladujejo prejemniki denarne socialne pomoči. Vloge za izredno denarno socialno pomoč v zadnjem času naraščajo tudi s strani zaposlenih z minimalnimi plačami, zaposlenih v bolniškem staležu in družin z več otroki. Med prejemniki je več starejših z nizkimi pokojninami, ki za malenkost presegajo cenzus za redno denarno socialno pomoč ali varstveni dodatek. Opažamo tudi, da so vloge začeli oddajati tudi upokojenci in nezmožni za delo, ki nočejo prejemati varstvenega dodatka, saj ne želijo obremeniti svojih otrok. Naša zakonodaja namreč določa, da so tudi polnoletni otroci dolžni po svojih zmožnostih preživljati starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti.
Zaposleni na centrih za socialno delo se ob svojem delu srečujejo s številnimi težkimi, tudi s krutimi zgodbami, zaradi česar lahko trpi tudi njihovo duševno zdravje. Kako se s tem soočajo? Ali imajo na voljo kakšno strokovno pomoč?
Drži. Pri svojem delu se srečujejo s težkimi, velikokrat tragičnimi zgodbami. Zaposlenim je nudena stalna strokovna pomoč tako v obliki skupinskih kot tudi individualnih supervizij. Vključeni so v intervizijske skupine in izobraževanja. Najtežje primere obravnavajo timsko, kjer je ključna podpora sodelavcev. V težkih situacijah sta za zaposlene pomembni medsebojna pomoč in podpora, pomembne so tudi aktivnosti v okviru promocije zdravja na delovnem mestu, na voljo pa so tudi usposabljanja, ki so ciljno usmerjena, da se zaposlene opolnomoči.
V zadnjih dnevih odmeva zgodba, povezana z društvom Humanitarček, ki jo je s čustvenim zapisom na družbenem omrežju razgrnila ena od humanitarnih delavk, hitro pa so jo pograbili tudi mediji. Najverjetneje ste z njo seznanjeni. Ali obstajajo kakšni dogovori med CSD-ji in dobrodelnimi organizacijami?
Za nudenje celostne pomoči in podpore uporabnikom je nujno medsebojno sodelovanje s humanitarnimi organizacijami, društvi, nevladnimi organizacijami, vsemi, katerih naloge in poslanstvo so nudenje pomoči in podpora ljudem v stiski.
V primeru, da nekdo potrebuje pomoč in se obrne na center za socialno delo, je nujno, da naredimo vse, kar nam omogoča zakonodaja, da dobi pomoč, ki jo potrebuje. Torej najprej izčrpamo naše resurse in poiščemo, kaj lahko uredimo znotraj centra. Velikokrat se tudi zgodi, da smo znotraj centra omejeni in določenemu uporabniku zaradi zakonskih omejitev ne moremo dodeliti materialne pomoči. V takih primerih vzpostavimo kontakt s humanitarnimi organizacijami ter poskusimo za konkretnega uporabnika skupaj z nevladnimi organizacijami poiskati tiste vire pomoči in podpore, ki jo potrebuje.
Naša dolžnost je, da jih seznanimo z vsemi razpoložljivimi viri pomoči v lokalnem okolju. Ljudje, ki se znajdejo v materialni stiski in nimajo sredstev za preživetje, pogosto ne vedo, da so upravičeni do prehranskega paketa na Rdečem križu, da obstaja na Zvezi prijateljev mladine Slovenije program botrstva … Pomembno je, da imajo dostop do informacij, da so seznanjenis pogoji, na podlagi katerih so upravičeni do različnih vrstpomoči, dasploh vedo zanje. Je pa ključno sodelovanje, ne samo napotovanje. Ljudi se ne pošilja od vrat do vrat. Preden se jih usmeri zunaj centra, je treba preveriti, ali jim v okviru njihovega programa lahko ponudijo dodatno pomoč. Skupne akcije in celostna pomoč so za ljudi v stiski najučinkovitejše. Ni dopustno, da se ljudi pošilja od vrat do vrat, od ene ustanove do druge. Vedeti moramo, da se ljudje zelo težko obrnejo po pomoč, počutijo se manjvredne in prizadeto je njihovo dostojanstvo. Naša naloga je, da jim pomagamo.
Bi v tem primeru domnevno ravnanje uslužbenke CSD, ki naj bi osebo napotila na društvo Humanitarček, ocenili za sporno?
Če navedbe držijo, se mi to zdi nedopustno, da je strokovna delavka rekla, da ne more pomagati, ker gre na dopust, in osebo napotila tja. To se na centru za socialno delo nikoli in nikjer ne bi smelo zgoditi. To je obsojanja vredno.
V prihodnje si želim, da zgodb, kot je ta, ne bo. Če nekdo v sistemu ni opravil svoje naloge, bi moral najprej za to izvedeti nadrejeni, ne Facebook. Zdaj slaba luč zaradi ene zaposlene pade na vse strokovne delavce centrov za socialno delo, tudi na tiste, ki delajo strokovno ter dobro in se iz dneva v dan trudijo po najboljših močeh pomagati ljudem v stiski. Posploševanje je neprimerno. Medije vidim kot sodelavce in verjamem, da ob sodelovanju lahko nekaj spremenimo. Če nekaj ni v redu, poglejmo in sprejmimo ukrepe, da se to v prihodnje ne bo več dogajalo. Ne zdi pa se mi prav, da se nekaj objavi, ne da bi se raziskalo, kje se je to zgodilo. S temi medijskimi objavami je bila vsem strokovnim delavcem centrov narejena velika škoda.
Kako komentirate odziv ministrstva za delo, ko so navedli, da se sicer zavedajo problematike kadrovske podhranjenosti centrov za socialno delo, a da kadrovska podhranjenost ne more biti opravičilo za takšno ravnanje strokovnih delavcev, če se je zgodilo?
Res je, kadrovske težave ne morejo biti razlog za takšen dogodek. Dejstvo je, da je direktor oziroma vodja tisti, ki organizira delo tudi v času odsotnosti. In vsak, ki je v stiski in potrebuje pomoč, jo mora dobiti na centru za socialno delo. Treba je vsak dan določati prioritete pri svojem delu, to je pa tisti izziv, ki je na vseh nas, ki delamo na področju socialnega varstva in na centrih za socialno delo. Zaradi kadrovske podhranjenosti si vedno znova, vsak dan postavljaš prioritete.
Kako komentirate posamezne primere zlorab oziroma izkoriščanja pravic iz javnih sredstev. Občasno se na primer pojavi kakšno poročilo o posamezniku, ki prejemajo pomoč, a se pred CSD denimo pripelje z dragocenim avtomobilom. Kakšne vzvode imate na voljo?
Pri presojanju upravičenostido denarne pomoči se upošteva materialno stanje, tako premoženje premoženje kot dohodki. Centri podatke prejemajo iz vseh uradnih evidenc. Pri tem, da se nekdo pripelje z beemvejem, se je treba vprašati tudi, s kakšnim namenom so te informacije v javnost tudi lansirane. Kot je že opozarjala dr. Vesna Leskošek s fakultete za socialno delo, in kar potrjujejo tudi raziskave, je odstotek tovrstnih zlorab izjemno nizek. Pred letom 2010 upravičencem do izredne denarne socialne pomoči ni bilo treba po prejeti pomoči centrom za socialno delo predložiti dokazil o namenski porabi, računov. Večje zaupanje je bilo do ljudi, ki so prihajali po pomoč. Odkar se je pred dobrim desetletjem spremenila zakonodaja, v skladu s katero morajo ljudje pozneje predložiti tudi dokazila o namenski porabi, pa so se stvari precej spremenile. Kot nekdo, ki je takrat po spremembi deloval kot strokovni sodelavec na CSD, vam lahko povem, da so bili ljudje osramočeni in niso želeli vlagati vlog. Nekdo prvič pride na center in ti mu rečeš, da prinese še račune. Strokovni delavec je, namesto da človeku nudi pomoč, takoj postavljen v vlogo nadzornika in potem mora preverjati račune ljudi. To ni strokovno delo, te naloge si strokovni delavci na centrih za socialno delo ne želijo.Ljudje so naše pisarne zapuščali v jezi, predstavljajte si, kakšne občutke doživljajo, ljudje so osramočeni. Pod črto, delež zlorab je izredno majhen, na drugi strani pa so stiske velike.
Pri ugotavljanju materialnega stanja drugače nismo omejeni samo na uradne baze podatkov, temveč lahko, če prejmemo takšne indice, v okviru ugotovitvenega postopka gremo na teren in zaslišimo upravičenca, priče. A v resnici je tega zelo malo, ko sem še kot strokovna sodelavka in nato direktorica delovala na CSD v Logatcu, smo prejeli morda eno prijavo na leto, če sploh, pa še to so bile večinoma anonimne prijave. Sum kaznivega dejanja s strani policije ni bil nikoli potrjen.
Ali ocenjujete, da država naredi dovolj za ljudi v stiski? Z drugimi besedami, ali so katere težave še posebej akutne oziroma ali so na katerih področjih nujne spremembe?
Da, po naših ocenah so na nekaterih delovnih področjih centrov za socialno delo spremembe nujne. Treba je zagotoviti razpoložljiva mesta za krizne namestitve starostnikov. Dogaja se namreč, da starostnika, ki potrebuje nego in ne more prevzeti skrbi sam zase, odpustijo iz bolnišnice kljub temu, da skrb zanj ni zagotovljena. Zagotoviti je treba dostopnost in razpoložljivost pedopsihiatrov za otroke in mladostnike. Čakalne dobe so absolutno predolge. Za otroke, ki brez spremstva odrasle polnoletne osebe oziroma starša pridejo v Slovenijo, je treba urediti ustrezne namestitve, začasno jih nameščamo v krizne centre. Situacija na tem področju ostaja neurejena že od leta 2015. Na nepremičninskem trgu bi potrebovali več neprofitnih stanovanj, višine najemnin tržnih stanovanj gredo v nebo. Vse višji stroški bivanja družinam onemogočajo dostop do stanovanja.
Vzpostaviti je treba mrežo programov, ki bodo mladim s težavami v duševnem zdravju omogočali ustrezno opolnomočenje za vrnitev na trg dela in v družbo. Mlade, brezposelne bi bilo treba vključiti v programe aktivne politike zaposlovanja. Izzive imamo tudi na področju zaposlovanja v socialnem varstvu, ki je kadrovsko podhranjeno. Resorno ministrstvo je že napovedalo kadrovske okrepitve in razpis kadrovskih štipendij, bo pa treba uvesti tudi ukrepe, ki bodo motivirali strokovnjake za delo na centru za socialno delo, kot so na primer prenova plačnega sistema, prenos napredovanj in plačnih razredov.
Do česa vse so upravičeni ljudje v socialni stiski? Bi našteli nekaj bistvenih nasvetov, s katerimi bi jim pomagali? Na koga vse se lahko obrnejo?
Vsi, ki se znajdejo v materialni stiski, naj se obrnejo za vse potrebne informacije in pomoč na center za socialno delo, kjer jih bodo seznanili z vsemi možnimi oblikami pomoči in pogoji za pridobitev. Ljudi, ki so v materialni stiski, seznanimo tudi z viri pomoči v njihovem okolju. Upoštevajoč njihovo materialno stanje, bodo prejeli informacijo, ali izpolnjujejo pogoje za dodelitev denarne socialne pomoči, izredne denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka. Na nekaterih centrih za socialno delo je mogoče vložiti vlogo tudi za občinsko pomoč. Poleg tega pomagajo humanitarne organizacije, kot sta Rdeči križ in Karitas, nevladne organizacije, Zveza prijateljev mladine, Humanitarček, različne akcije donatorjev, Božiček za en dan, Hladilnik toplega srca (Radio Capris), Rotary klubi, Lions klubi, Radio 1, Iskrica, Tednik, projekt Socio – viški hrane.
Tudi kadar so posamezniki ali družine v stiski, ki ni materialne narave, jih vabimo, da se obrnejo na center za socialno delo, kjer skupaj iščemo rešitve za izhod iz stisk, ki jih bremenijo. Pri načrtovanju in izvajanju pomoči se centri za socialno delo povezujemo z institucijami v okolju z namenom, da zagotovimo pomoč, ki bo celostna in učinkovita. Povezujemo se z lokalnimi skupnostmi, zdravstvenimi domovi, bolnišnicami, osnovnimi šolami, Društvom za nenasilno komunikacijo, Karitasom, Rdečim križem, zvezo prijateljev mladine.
Strokovni delavci na centrih za socialno delo so visoko strokovno usposobljeni za soustvarjanje rešitev pomoči potrebnim. V tem predprazničnem času je bistveno, da ne pozabimo, da vsak izmed nas s svojimi vedenji soustvarja družbeno ozračje. Včasih je dovolj že, da te nekdo sliši. Na vseh nas pa je, ali ga bomo izboljšali.
Kako bo po vaših ocenah na področje socialnega dela vplival dvig minimalne plače?
Predvidevamo, da se bo z dvigom minimalne plače dvignil tudi znesek osnovnega minimalnega dohodka, da se bodo torej dvignili tudi transferji. Med višino minimalne plače in višino denarne socialne pomoči bi morala biti bistveno višja razlika. Odpraviti je treba nesorazmerje med minimalno plačo in transferji. Podpiramo dvig minimalne plače, saj omogoča boljše možnosti za preživetje zaposlenih, ki so na pragu revščine. Podpiramo tudi vse druge oblike ukrepov s ciljem motiviranja brezposelnih za aktivno reševanje svojih stisk.
V vlogi za izredno socialno pomoč je treba opredeliti tudi namen in višino sredstev, ki jih prosilci potrebujejo. Kateri so najpogostejši razlogi, ki jih navajajo v vlogah?
Ljudje zaradi nizkih dohodkov, bolezni, brezposelnosti vloge za izredno denarno pomoč vlagajo vse leto, in sicer za kritje stroškov bivanja, prehrane, energentov, najemnine, nadomeščanja trajnih gospodinjskih dobrin, kot so denimo pralni stroji, štedilniki, hladilniki in postelje, zapadlih položnic, doplačila zdravstvenih storitev.
V Sloveniji je 16 CSD-jev razdeljenih v 63 enot.
Še vedno smo povsod tam, kjer smo bili. Pooblastila in naloge, ki jih imajo strokovni delavci na terenu, so enaka. Dostopnost do storitev oziroma pomoči se ni zmanjšala, kot se včasih ustvarja vtis v javnosti. Združili smo se le v poslovodskem delu, enote pa so še vedno tam, kjer so bile. Tako se tudi vloge še naprej oddajajo na teh enotah, razen v primeru enote za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev za letne pravice, ki je v teh primerih pristojna za odločanje na celotnem območju.
