To je bilo Pahorjevo petinpetdeseto dvostransko srečanje s hrvaškimi predsedniki, odkar je na položaju. Na povabilo hrvaških predsednikov Iva Josipovića, Kolinde Grabar Kitarović in Milanovića je Hrvaško v zadnjem desetletju obiskal petindvajsetkrat. Hrvaški predsedniki so se na njegovo povabilo v Sloveniji mudili triindvajsetkrat.
Državi konzervo, v kateri je nepredušno zaprt nadležni arbitražni sporazum, po razorani cesti vestno brcata pred sabo in nihče ne ve, kje se bo končno ustavila. Odnosi med državama, če gre verjeti obema predsednikoma, pa še nikoli niso bili boljši. "Predsedniki vlad urejajo odnose, predsedniki držav ustvarjajo atmosfero med dvema državama. Kolikor je bilo v moji moči, sem si kot premier in predsednik države prizadeval, da bi imeli urejene odnose," je danes na srečanju izjavil Pahor. Ocenil je, da je od leta 2010 do danes spremenil ozračje odnosov med obema narodoma in državama.
"Odnosi Zagreba in Ljubljane so izjemno pomembni in imajo posebno težo. Moramo delati na tem, da bi bili takšni, kot so danes," je dejal Milanović. Dodal je, da je podpisu arbitražnega sporazuma sledilo obdobje vzponov in padcev v odnosih med državama, v zadnjih dveh letih pa gre za kontinuiteto "odličnih odnosov". "Slovenija je najboljša hrvaška soseda," je ocenil.
Milanović je dodal, da ima tako kot Pahor tudi on misijo braniti interese svoje države in naroda v mednarodnih okvirih. "Ko sem bil prisiljen umakniti Hrvaško iz arbitražnega sporazuma, je nastala malo neugodna situacija, a so bili potem ti odnosi vse boljši," je ocenil Milanović. "Slovenija je odličen sosed. Če sem k temu prispeval vsaj malo, mislim, da si zaslužim pozitivno oceno."
Vprašanje, ki ostaja nerešeno, smo rešili sami
Pahor je čestital Hrvaški za skorajšen vstop v schengensko in evrsko območje. "Kot predsednik vlade sem si prizadeval, da bi Hrvaška postala članica Evropske unije," je spomnil. "Prepričan sem, da bodo določila arbitražnega sporazuma prej ali slej veljala, ker ni nobene dobre ali boljše alternative," je dodal in poudaril, da nikoli ni bil proti vstopu Hrvaške v schengensko ali evrsko območje.
Pahor je izjavil, da je zelo ponosen na to, kaj kot predsednik vlade in predsednik države zapušča glede odnosov med obema narodoma in državama. "Ko govorimo o arbitražnem sporazumu, govorimo o sporazumu, ki je rešil vprašanje blokade. Zelo je pomembno, da imamo pred očmi tudi moralno razsežnost svojih dejanj. Vedno bi rad, da si Slovenci in Hrvati zapomnijo eno stvar - da na koncu vseh koncev pri rešitvi blokade ni bila bistvena Evropska unija niti ZDA niti Švedska kot posrednik, ampak smo to vprašanje rešili sami, Slovenci in Hrvati, z zaupanjem, ki ga je bilo treba zgraditi," je poudaril.
Hrvaška ne priznava arbitražne razsodbe o meji med državama, s katero sta državi prvič določili mejo na morju. Za Slovenijo je razsodba dokončna in jo izvaja.
"Z Milanovićem sva se vedno pogovarjala, ne glede na razlike, ki so med nama," je dodal predsednik države, ki se je kolegu zahvalil za pomoč pri nadaljevanju pobude Brdo-Brioni. "Želimo, da bi bila perspektiva tega področja evropska. Upam, da bo do konca tega leta Evropski svet dal zeleno luč za vizumsko liberalizacijo za Kosovo, za dodelitev statusa kandidatke za članico EU Bosni in Hercegovini, da bo evropski širitveni proces šel naprej."
Bolje nam gre, kot Ukrajincem
V ospredju pogovorov z Milanovićem so bile poleg krepitve sodelovanja na različnih področjih tudi aktualne mednarodne teme, zlasti ruska agresija na Ukrajino in energetska varnost. Kot sovoditelja pobude Brdo-Brioni sta posebno pozornost namenila tudi razmeram na Zahodnem Balkanu in evropski perspektivi držav v regiji.
Predsednika sta govorila tudi o energetski krizi. "V kriznih situacijah se vedno pokaže, kako pomembna je atmosfera med državama in narodoma. Ker je atmosfera zdaj zelo dobra, kjer je medsebojno zaupanje, podpiranje, je možno najti rešitve out of the box, rešitve, ki gredo v vzajemno korist. Tako je tudi pri vprašanju energetske krize," je povedal Pahor in izrazil prepričanje, da bosta oba predsednika vlad ali pristojna ministra v kratkem podpisala solidarnostni sporazum o oskrbi s plinom.
Milanović pa je izpostavil, da so vprašanja, povezana z energetsko krizo, "majhni problemi v primerjavi s problemi ljudmi, ki živijo v Ukrajini". "Zato imam problem govoriti o teh stvareh popolnoma ločeno, ker je vse povezano," je dejal in poudaril, da je del energetske varnost to, da podjetja ne propadejo. "Vse ostalo je obstransko," je dodal.
Pri tem je ocenil tudi, da sankcije zahoda proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini ne delujejo. "Niso delovale niti proti mali Srbiji in ne bodo delovale niti proti tej pošasti. Ukrepe, ki jih sprejemamo, pa sprejemamo zato, da imamo čisto vest. Mislim pa, da je moja vest čista, moja in vaša," je izjavil.
