Po tem, ko so bili v nedeljo presenetljivo hitro po zaprtju volišč znani neuradni rezultati odločanja na treh referendumih, smo razmeroma dolgo čakali na odzive dveh trenutno glavnih igralcev na slovenskem političnem parketu, Janeza Janše in Roberta Goloba. Janša se je okoli pol desetih zvečer odzval v sebi lastnem slogu in na tviterju ocenil, da je 40 odstotkov glasov, ki so jih prejeli predlogi SDS celo »OK« rezultat. Kakšno uro kasneje je pred kamere stopil še predsednik vlade Robert Golob in rezultat referendumov pokomentiral z besedami, da si želi, da je politika spoznala, da se z referendumi ne gre igrati. Menil je tudi, da je bilo dano sporočilo politiki, da ni izvoljena, da blokira delo države, ampak da dela v korist državljanov. Morda najbolj zgovorno pa je bilo sporočilo Mateja Tonina, prvega moža NSi, da je na slovenski desnici potrebna temeljita samorefleksija o tem, kako naprej.
Nedosegljiva večina
Ne gre za prvi poziv k razmisleku o načinu delovanja na desnici, a je morda prav zaradi zgoščenega preverjanja volje volilnega telesa, ki smo ga bili deležni to jesen, najbolj utemeljen. Volivci in volivke so na predsedniških volitvah desnega kandidata Anžeta Logarja, ki je temeljil kampanjo na distanciranju od ostre retorike, sovražnega govora in zavajanj bistveno bolj nagradili, kot vse ostale poskuse desnice, da bi prepričala volilno telo. Še enkrat več se je, ostro zarisala meja, ki je Janez Janša ne more preseči in ponovno se je dokazalo, da so v stranko SDS s svojim načinom delovanja, sami sebi največja ovira na poti do prevzema oblasti.
414.029 glasov je prejel Anže Logar, le 304.259 volivcev je glasovalo proti zakonu o vladi.
Skriti adut
Po standardnem krogu obtoževanj drugih za lasten neuspeh, ki je na desni že stalnica, pa morda tokrat le dočakamo, da se bo iz kakšne kleti zaslišalo »eureka« in se bo način delovanja desnih politikov pričel spreminjati. Prvi obrisi sprememb se morda že kažejo. Zgovorna je bila, ne samo odsotnost stranke NSi v referendumski kampanji, temveč tudi odsotnost ta trenutek najbolj priljubljenega politika na desni politični polobli, Anžeta Logarja. Po tem, ko je pridobil naklonjenost 414.029 Slovencev in Slovenk in napovedal nekaj velikega, se je popolnoma umaknil in to v trenutku, ko bi lahko stranki SDS najbolj pomagal. V odločilnih zadnjih dneh kampanje, je marsikdo pričakoval njegov poziv volivcem in volivkam, a zaman, čeprav bi, zagotovo uspel nagovoriti in prepričati več volivcev kot Branko Grims, Aleš Primc, Vili Kovačič in večvredni Boštjan M. Turk, skupaj. Nenazadnje je zadnja anketa javnega mnenja pokazala, da se je na lestvici najbolj priljubljenih politikov zavihtel a drugo mesto in zaostaja le za Borutom Pahorjem.
Ustvarjanje distance
Kot smo že pisali, Logarjevega podpisa ni bilo niti na predlogu za posvetovalni referendum o noveli zakona o dohodnini, pod katerega so se podpisali vsi ostali poslanci in poslanke stranke SDS, simbolično se je umaknil tudi z mesta predsednika mestnega odbora ljubljanskega dela stranke. Ta, vsaj navidezna distanca od stranke SDS in njenega predsednika, daje slutiti, da se Logar pripravlja na novo politično pot, le težko pa si predstavljamo, da bi mu jo s svojim umikom omogočil nezamenljivi prvi mož opozicije.
Samorefleksija na levi
Po prvih mesecih vladanja pa bi si Toninov poziv o samorefleksiji lahko k srcu vzeli tudi v vladajoči koaliciji. Zmotno je namreč mišljenje, da je zaušnica pobalinstvu stranke SDS, hkrati tudi izraz pohvale dela Gibanja Svoboda in njenih partneric. Otipljivih rezultatov dela vlade je namreč trenutno bolj malo, veliko več pa izrazov samovšečnosti in kopanja v slavi na krilih rezultatov volitev. Pričakovanja ljudi so velika in presegajo zgolj popravo »krivic« storjenih v času pretekle vlade. Poleg tega vojna in energetska kriza spreminjata geopolitično podobo sveta, kar bo za vlado polno ljudi, ki se prvič srečujejo z izvrševanjem politične oblasti, gromozanski izziv.
