Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Amnesty International Slovenije, Društvo Srebrna nit – Združenje za dostojno starost, Sindikat zdravstva in socialnega varstva, Skupnost organizacij za usposabljanje Slovenije, Skupnost varstveno-delovnih centrov Slovenije, Socialna zbornica Slovenije, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Združenje za državljanski nadzor zdravstvenega varstva ZaNas in Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) zato podpirajo uveljavitev novele zakona o dolgotrajni oskrbi, saj ta prinaša dodaten čas za sprejem nujnih sprememb in popravkov obstoječega zakona ter povezanih pravilnikov.
Pojasnjujejo, da novela zakona o dolgotrajni oskrbi prinaša izključno zamik izvajanja zakona na področju dolgotrajne oskrbe v instituciji in na področju oskrbovalcev družinskih članov, s čimer zagotavlja leto dni časa za sprejem nujno potrebnih popravkov in izboljšav. Izpostavljajo, da se bodo vse druge pravice, kot so dolgotrajna oskrba na domu, storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti, pravica do denarnega prejemka in pravica do storitev e-oskrbe, začele izvajati šele s 1. julijem 2024. Novela na tem področju torej ne spreminja ničesar.
Od kod naj vzamejo toliko denarja
Izpostavljajo, da stanovalci domov za starejše z uveljavitvijo zakona o dolgotrajni oskrbi iz lastnega žepa v povprečju ne bodo plačevali manj kot doslej. Obljube so šle v tej smeri, a glede na besedilo zakona in spremljajočih pravilnikov, opozarjajo našteti, so neutemeljene. Pojasnjujejo, da bo strošek za slovenske seniorje višji, ker zakon ukinja dodatek za pomoč in postrežbo, pri čemer bo dohodek stanovalcev nižji, njihova obveznost plačila namestitve in prehrane pa višja. »Na podlagi podatkov Skupnosti socialnih zavodov Slovenije ocenjujemo, da bo strošek za stanovalca višji za najmanj od 200 do 300 evrov na mesec. Prav tako pravilniki dejansko zmanjšujejo obseg storitev, ki jih uporabniki potrebujejo, zato bodo morali številne nujne storitve dolgotrajne oskrbe plačevati dodatno,« so izpostavili.
Manj menjav plenic
Sklenejo, da zakon o dolgotrajni oskrbi skupaj s pravilniki, ki so bili sprejeti, kljub vztrajnim opozorilom stroke in zainteresirane javnosti stanovalcem v domovih za starejše ne prinaša boljših in dostopnejših storitev. »Celo nasprotno. Če zakon in spremljajoči pravilniki ne bodo bistveno spremenjeni in popravljeni, bodo dejansko znižali kakovost življenja in oskrbe, ki jo domovi za starejše zagotavljajo svojim uporabnikom. Prav tako veljavni zakon ne zagotavlja varne in kakovostne zdravstvene nege in dolgotrajne oskrbe ter ne ohranja človeškega dostojanstva uporabnikov, saj prek pravilnika o storitvah dolgotrajne oskrbe določa odločno premalo časa za izvedbo posameznih storitev, prav tako je predvidena prenizka pogostnost izvajanja večine storitev,« so povedali in nekaj storitev, kjer bodo spremembe, tudi našteli.
Do menjave pripomočkov za inkontinenco bodo uporabniki namesto petkrat na dan upravičeni samo štirikrat na dan. Izpostavijo še tiste, ki imajo motnje požiranja, ki jim bo največ trikrat dnevno pripadala pravica do pomoči pri prehranjevanju in pitju, »kar je odločno manj od dejanskih potreb večine uporabnikov, ki potrebujejo tovrstno pomoč«, so zgroženi.
»Nepremičnim uporabnikom bo največ enkrat dnevno pripadala pravica do storitve umivanja delov telesa, čas izvedbe pa je omejen na zgolj deset minut. Uporabnikom, ki ne zmorejo samostojne hoje znotraj bivalnega prostora, bo največ dvakrat na dan pripadala pravica do spremstva uporabnikov v institucionalni oskrbi,« naštejejo.
Še je čas
Vnovič so poudarili, da strokovna in zainteresirana javnost s pripombami, ki jih ima, ni bila upoštevana. »Pripravljavec zakona med pripravo izredno pomembnega zakona in pravilnikov, ki morajo vsem prebivalkam in prebivalcem omogočiti kakovostno in dostojno življenje v starosti, ni zagotavljal sodelovanja vseh deležnikov. Strokovna in zainteresirana javnost sta podali številne pripombe in predloge popravkov, ki pa v večini primerov niso bili upoštevani, zaradi česar je zakon skupaj s pravilniki, ki vsebujejo številne sporne določbe, velikanski korak nazaj v ravni storitev za starejše,« so poudarili in sklenili, da je v sodelovanju z vsemi deležniki mogoče sprejeti nujne popravke in dopolnitve, ki bodo vsem državljankam in državljanom omogočili dostop do potrebnih storitev, ne glede na njihovo premoženjsko stanje, kraj bivanja in druge osebne okoliščine.
