Novih podjetnikov je bilo septembra za nekaj več kot 2,5 odstotka manj kot avgusta in za dobra dva odstotka manj kot septembra lani. Tudi četrtletni rezultati kažejo enako sliko: novih registracij podjetij je manj za skoraj pet odstotkov, v primerjavi z istim četrtletjem leta 2021 pa za dober poldrugi odstotek manj. Po drugi strani dolgoročno povprečje kaže, da podjetništvo v razvoju in število registriranih podjetij vendarle naraščata, in to tako na mesečni kot četrtletni ravni; letos jih je namreč v primerjavi z letom 2015 za približno desetino več.
A med novoregistriranimi podjetji gospodarske panoge niso zastopane enakomerno. Njihovo število se je v zadnjih treh mesecih najbolj, za 17 odstotkov, zmanjšalo v gostinstvu, na letni ravni pa v prometu in skladiščenju, in sicer za 15 odstotkov.
Primerjava z letom 2015 sicer pokaže kar 30-odstotno zmanjšanje števila novoustanovljenih podjetij v branži prodaje in popravil motornih vozil, po drugi strani pa je za nekaj več kot 40 odstotkov več podjetij, ki se ukvarjajo z gradbeništvom oziroma z dejavnostmi izobraževanja, zdravstva, socialnega varstva in kulture.
Najhuje v prodaji avtomobilov in prometu
Letošnji september je bil očitno slab mesec za podjetnike s poslovnimi težavami, saj jih je skoraj 60 odstotkov več kot v avgustu objavilo stečaj. A še ni razlogov za preplah, saj širša slika pokaže drugačno stanje: da je namreč stečajev v primerjavi z lanskim septembrom in povprečjem leta 2015 manj za slabih 30 oziroma 24,5 odstotka.
Dejavnosti, v katerih je število stečajev naraslo v vseh primerjalnih obdobjih, pa sta prodaja in popravilo motornih vozil (v primerjavi z istim trimesečjem leta 2021 za skoraj 13 odstotkov) ter dejavnost prometa in skladiščenja, kjer se je število stečajev povečalo za kar 77 oziroma 46 odstotkov. Gre za dejavnosti, kjer se, kot kažejo podatki, kriza najbolj pozna, saj poleg povečanega števila stečajev upada število novih registracij.
Podgornikova: »Vladni ukrepi dobrodošli, a žal premajhen obliž«
»Lahko rečem, da je večina podjetij v Podravju v vse bolj negotovem položaju, saj se zadnje mesece ukvarjajo z večkratnikom dviga cen strateških surovin in energentov. Hkrati so že dolgo motene dobavne verige ključnih komponent za proizvodnjo. Zaradi tega so številna podjetja že letos prisiljena skrajševati delovni čas in zapirati svoje obrate,« pravi Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice. »Verjamem, da se bo ta proces nadaljeval tudi v naslednje leto. Sprejeti vladni ukrepi so sicer dobrodošli, a žal premajhen obliž na rane. Zato gospodarstvo pričakuje uvedbo energetske kapice na ravni EU in Slovenije, kar bi bistveno pripomoglo k ugodnejši gospodarski klimi in boljšim poslovnim rezultatom.«
