Veliko povečanje števila delavcev na bolniškem dopustu v primerjavi s prejšnjimi leti potrjujejo tudi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kjer pa razpolagajo samo s podatki o odsotnosti z dela, ki gre v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. V statistiko torej niso vključene osebe, ki so odsotne z dela krajše obdobje in jim krije nadomestilo delodajalec, kar pomeni, da pravzaprav ne vemo natanko, koliko delavcev je zaradi bolezni odsotnih z dela.
V mesecu dni na bolniškem dopustu 500 delavcev več
Po podatkih ZZZS je bilo konec letošnjega septembra delavcev na bolniškem dopustu, ki traja več kot 30 dni, 30.088, kar je glede na mesec prej, torej avgusta, ko jih je bilo 28.990, za 1098 več, v primerjavi z lanskim decembrom, ko jih je bilo 28.269, pa za 1819 več. Zmanjšalo se je edino število delavcev na bolniškem dopustu od 45 dni do pol leta, in sicer septembra, ko jih je bilo 11.938, v primerjavi z avgustom (12.827) za 889, v primerjavi z lanskim decembrom pa celo za 3093. Delavcev, ki so na bolniškem dopustu od pol leta do enega leta, je bilo septembra 6029, kar je za 26 več kot avgusta (6003 delavci) in za 465 več kot ob koncu prejšnjega leta. Število delavcev, ki so zaradi bolezni z dela odsotni več kot leto dni, se je septembra v primerjavi z avgustom povečalo v vseh enotah ZZZS: septembra jih je bilo 8498, avgusta 267 manj (8231), konec decembra 2021 pa 824 manj (7674). Povečalo se je tudi število delavcev na bolniškem dopustu nad tri in pet let: prvih je bilo septembra 1500, avgusta 1496, torej za štiri manj, decembra lani pa 1437, za 63 manj. Več kot pet let je bilo septembra nezmožnih za delo 364 delavcev, kar je tri več kot avgusta (361) in 32 več kot konec lanskega leta, ko jih je bilo 332.
Kaos zdravstvenega sistema in spremenjena zakonodaja
»Predvidevamo, da vzrok za povečanje odsotnosti z dela tiči tudi v spremenjeni zakonodaji, ki je začela veljati marca letos in po kateri se v nekaterih primerih nadomestilo plače krije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja že od 20. delovnega dne dalje, prej pa je to veljalo od 30. dne,« razlaga Peter Rutar z ZZZS. »Zavarovancu pripada nadomestilo plače za delovne dni oziroma delovne ure, ko je upravičeno zadržan od dela. Če so razlog bolezen, poškodba zunaj dela ali poškodba po tretji osebi zunaj dela, nadomestilo bremeni delodajalca prvih 20 delovnih dni, od vključno 21. delovnega dne pa gre v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Če je delavec odsoten zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, nadomestilo bremeni delodajalca prvih 30 delovnih dni, od vključno 31. delovnega dne pa gre v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.«
»Pri dolgoročnih bolniških dopustih gre za resnejše zdravstvene težave delavca, ki jih lahko odpravi samo zdravstvo. Če bi ta sistem deloval, kot bi moral, če bi bile torej čakalne dobe krajše, kot neuspešno obljublja prav vsaka vlada, bi tak delavec prišel hitreje na vrsto pri specialistu, prej bi dobil termin za morebitni operativni poseg in posledično bi prej začel potrebne terapije. Vse našteto bi se lahko rešilo v pol leta in bi se delavec vrnil na delovno mesto, zdaj pa se zaradi kaosa v zdravstvu samo na specialista čaka tudi dve leti,« opozarja M. I., vodja kadrovske službe v omenjenem štajerskem podjetju.
Izkoriščanje kratkoročnih bolniških odsotnosti
Povsem druga zgodba pa so kratkoročne bolniške odsotnosti, kjer je, kot pravi naša sogovornica, ki se ne želi javno izpostaviti, največja težava motivacija. »V našem podjetju smo ugotovili, da imamo kar nekaj delavcev, ki so bili zadnji dve leti odsotni po nekaj dni, pet je takih, ki so izostali 15-krat, kar je ogromno. Pri večini nastopi tako imenovani petkov ali ponedeljkov sindrom, ko si delavec na tak način podaljša vikend. Delodajalec seveda ne sme spraševati o razlogih bolniške odsotnosti, lahko pa mu delavec to pove sam, če želi, kar se pri nas zgodi v 99 odstotkih. Doma ostanejo, ker so utrujeni, ker imajo prebavne motnje, jih boli glava … skratka, nič zelo oprijemljivega. Zlasti pri teh 'ponavljavcih' poskušamo s pogovorom odkriti, ali je na njihovem delovnem mestu kaj takega, kar bi bilo mogoče izboljšati, da bi lažje delali in se tam bolje počutili. Z ljudmi se je treba ukvarjati in jim dati vedeti, da v podjetju niso zgolj številka, temveč pomemben člen proizvodnje. Zato jih pokličemo tudi med bolniškim dopustom in vprašamo po počutju. Meja med tistim, ki ima težave, in onim, ki izkorišča sistem, pa je seveda tanka, to je jasno. V mejah svojih pristojnosti pač poskušamo delovati, kot je korektno do delavca in prav za delodajalca.«
Še ena neumnost
Kot veliko neumnost ocenjuje napovedano novost o kratkotrajnih odsotnostih zaradi bolezni. Kot je znano, je od lanskega februarja do konca letošnjega maja veljalo, da je lahko delavec odsoten z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga izda izbrani osebni zdravnik, do tri zaporedne dni. »Zdaj pa bojda razmišljajo o tem, da bi lahko delavcu tri dni bolniškega dopusta odobrila kar medicinska sestra, če bi jo zdravnik pooblastil za to. Lepo vas prosim, no.«
