Predvsem jih skrbi vnovičen upad napotitev na prvi onkološki pregled v četrtem valu oz. v zadnji tretjini leta 2021, so povedali. Podatke za letošnje leto, ki bodo dali odgovor na vprašanje, ali tudi letos beležijo manj odkritega raka, bodo javnosti predstavili proti koncu tega meseca, saj jih še obdelujejo.
Spomnimo, da je že pred časom odmevalo, da je v prvem valu epidemije v dveh največji centrih, kjer obravnavajo onkološke bolnike, na Onkološkem inštitutu in v UKC Maribor, število novih bolnikov z rakom v bolnišnici upadlo. Enako velja tudi za število na novo postavljenih diagnoz. Padec v letu 2020 je bil do 30-odstoten!
Na srečo sta drugi in tretji val epidemije manj vplivala na število novih primerov bolnikov z rakom; v povprečju so pozimi in spomladi 2021 zaznali približno 10 odstotkov manj novih onkoloških diagnoz. "Največji manko smo zabeležili pri kožnih in krvnih rakih ter raku prostate. V drugi polovici leta 2021 je bilo število novih diagnoz primerljivo kot v letu 2019, vendar manka diagnoz iz prejšnjih let do konca lanskega leta nismo nadoknadili," so sporočili z ljubljanskega OI.
Najbolj jih skrbi vnovičen upad napotitev na prvi onkološki pregled v četrtem valu oziroma v zadnji tretjini lanskega leta. "Število napotitev na kontrolne onkološke preglede je bilo izrazito zmanjšano v prvem valu epidemije; v drugi polovici leta 2020 je bilo sicer nekaj odloženih pregledov nadoknadenih. Število kontrolnih pregledov v letu 2021 pa je bilo značilno nižje kot v obdobju pred epidemijo," so sporočili.
Kje iskati razloge za to
Pravijo, da na to ne znajo povsem odgovoriti: "Ne vemo, ali se ljudje v času epidemije s težavami pač niso obračali na osebne zdravnike, ali je bil otežen dostop do osebnih zdravnikov in specialistov, ali pa je šlo za zmanjšanje napotitev zdravnikov, najverjetneje pa gre za kombinacijo različnih vzrokov."
Pri vplivu epidemije covida-19 na raka se najbolj bojijo dolgoročnih posledic, zato jih skrbijo zaznane zakasnitve v diagnostiki. Jasno je, poudarijo, da bolnikov z rakom ni manj, le odkrivajo jih pozneje. "V tem trenutku pa opozarjamo tudi, da epidemije še ni konec in še vedno lahko pričakujemo tudi negativne kratkoročne učinke epidemije na breme raka," pa so besede Vesne Zadnik, vodje epidemiologije in registra raka na ljubljanskem OI.
Že naslednji dan domov
Na uredništvo se je obrnil bralec, ki trdi, da so njegovo sorodnico z rakom že naslednji dan po odstranitvi dojke poslali domov. Tako hitra odpustitev jih je presenetila, sploh ker pacientka trpi z več zapleti po operativnem posegu in se mora zdaj redno vračati na OI v Ljubljano, da jo zdravijo in spremljajo. Osebje so menda vprašali, ali je to običajna praksa, to pa jim je baje odgovorilo, da je protokol tak, ker imajo prostorsko stisko.
Na OI smo preverili dejstva o odpustih in ali imajo res premalo postelj. Ker je govora o diagnozi raka na dojkah, so nam najprej pojasnili, da za njim letno zboli v povprečju več kot 1400 bolnic, na oddelku za onkološko kirurgijo Onkološkega inštituta Ljubljana pa v okviru prvega zdravljenja letno opravijo skoraj 1000 posegov. "Vrsto let posege z nizkim tveganjem za pooperativne zaplete, ki nastopijo pri od 5 do 10 odstotkih bolnikov, med katere sodi tudi večina kirurških posegov v sklopu zdravljenja raka na dojkah, izvajamo v sklopu dnevne bolnišnice. Bolnice so po posegu na dojki na podlagi ocene stanja zmogljivosti, spremljajočih bolezni in klinične ocene kirurga praviloma odpuščene v domačo oskrbo na dan posega ali dan po posegu. Kratek čas hospitalizacije po operaciji dokazano pozitivno vpliva na mobilizacijo bolnika, zniža tveganje za globoko vensko trombozo in bolnišnične okužbe in, v večini primerov, tudi na pozitivno oceno kakovosti zdravljenja," so povedali.
Doma jim je lažje
Enako potrdi tudi Tanja Španić, predsednica slovenskega združenja Europa Donna, organizacije, ki osvešča o raku na dojkah in rakih na rodilih, povezuje paciente, ki za njima zbolijo ter njim in njihovim svojcem nudi psihosocialno podporo. Pojasni, da je po vsakem tipu operacije predviden točno določen čas ležanja v bolnišnici, a da "večina pacientov po operaciji raka na dojkah, predvsem, če ni sočasno izvedena tudi rekonstrukcija, zapusti bolnišnico naslednji dan. To je tudi v skladu s priporočili, saj vemo, da je okrevanje v domačem okolju boljše,« je povedala in poudarila, da do zdaj niso dobili pripomb bolnic glede tega. »Če zdravniki ocenijo, da je treba bolnišnično oskrbo za kakšen dan podaljšati, to tudi naredijo. Po mojem mnenju to ni povezano s prostorsko stisko. Operacije gredo po programu, ki je vnaprej načrtovan," je še dodala.
Če ni zdravnika, ni diagnoze
Glede na to, da uradnih številk za letošnje leto o tem, ali je še vedno manj odkritega raka kot pred korono, še ni, smo pri Španićevi preverili, ali se srečujejo s pritožbami Slovencev, da ne pridejo pravočasno do obravnave, če se jim pojavlja sum, da bi lahko imeli katerega od rakov. Povedala je, da ne, da je bilo več težav v že izpostavljenih letih, torej v letih 2020 in 2021, in to zato, "ker je bil težji dostop do družinskih zdravnikov in ginekologov. Zaradi nedostopnosti zdravnikov pa letos nismo zaznali večjih težav oziroma nismo prejeli kaj več pritožb na to temo. Nekaj problemov je še vedno na primarni ravni, vedno več ljudi je brez osebnih zdravnikov, kar gotovo vpliva na dostop do pravočasne obravnave in začetka diagnostike rakavih obolenj," je izpostavila.
