Ta ukrep je zavezujoč samo za organe v državni upravi (ministrstva, organi v sestavi ministrstev, vladne službe, upravne enote), za preostale – kot so državni zbor, ustavno sodišče, državni svet, računsko sodišče, varuh človekovih pravic, pravosodni organi, občine, javne agencije in javni zavodi – pa velja kot priporočilo.
Med javne zavode, za katere velja le »priporočilo« o varčevanju s toplotno energijo, spadajo seveda tudi vse šole. Šolsko ministrstvo je že pred začetkom kurilne sezone vsem šolam in vrtcem poslalo okrožnico, v kateri so navedli kar nekaj priporočil za učinkovito rabo energije. Temperaturo ogrevanja naj bi nastavili skladno z navedenimi priporočili, torej na največ 20 stopinj Celzija. Po zaključku delovnega dne naj se naprave za ogrevanje izklopijo, okna so ob vključenih napravah za ogrevanje zaprta, luči se uporabljajo gospodarno in po zaključku delovnega časa dosledno ugašajo.
Za ogrevanje šolskih prostorov več tisoč evrov
Osnovne šole z velikimi telovadnicami so med večjimi porabniki energije, stroške v višini več tisoč evrov na mesec pa nosijo občine.
Na največji ptujski osnovni šoli Ljudski vrt je mesečni strošek za ogrevanje novembra lani znašal okoli 6200 evrov. Nekaj več kot 7400 kvadratnih metrov površin ogrevajo s plinom. Na OŠ Mladika je bil strošek ogrevanja za lanski november nekoliko manjši, in sicer 2038 evrov, energent je zemeljski plin, ogrevajo pa prostore v velikosti 4167 kvadratnih metrov. Po besedah ravnatelja Bogomirja Širovnika se bodo letos stroški ogrevanja povečali za okoli 145 odstotkov oziroma na 5000 evrov. Učilnice in preostale prostore trenutno ogrevajo na 22 stopinj, telovadnico na 19 Celzija, med vikendi in v času počitnic pa je termostat nastavljen med 12 in 15 stopinjami Celzija.
Ministrstvo brez odgovora, kako hkrati ogrevati in zračiti
Ker niso prejeli nobenih navodil, da bi morali temperaturo zniževati, bo vsaj za zdaj tako. Ob tem je Širovnik opozoril na dva nasprotujoča si ukrepa: »Ne znam si točno predstavljati, kako naj po eni strani zračimo učilnice zaradi covida, po drugi strani pa oken v času ogrevanja ne bi smeli odpirati.«
Tudi na šolskem ministrstvu na to vprašanje niso znali odgovoriti. Zapisali so le, da naj osnovne šole hkrati z ukrepi za učinkovito rabo energije upoštevajo tudi strokovno mnenje NIJZ glede prezračevanja za namen preprečevanja širjenja okužb s SARS-CoV-2.
Lani 10.000 evrov mesečno za ogrevanje OŠ Ormož
Na OŠ Olge Meglič (3400 kvadratnih metrov) je mesečni strošek za ogrevanje s plinom lani znašal 4316 evrov, letos pa pričakujejo kar stoodstotno povišanje. OŠ Ormož v velikosti 6500 kvadratnih ogrevajo z zemeljskim plinom, znesek na položnici za november 2021 pa je znašal nekaj več kot 10.000 evrov. Glede na podražitve bo najverjetneje letos precej višji. Na občini Podlehnik so lahko bolj optimistični, saj so letos izvedli že drugo energetsko sanacijo osnovne šole, iz kurilnega olja so prešli na toplotno črpalko. Že pred desetimi leti so zamenjali fasado, okna in izolacijo. Kot je pojasnil ravnatelj Dejan Kopold, so takrat pri ogrevanju prihranili okoli 40 odstotkov. Koliko bodo v letošnji kurilni sezoni namenili za ogrevanje, pa ne morejo napovedati.
Energent, s katerim ogrevajo prostore na OŠ Lenart, je lesna biomasa. Za november 2021 je bil strošek ogrevanja 6467 evrov, letos pa pričakujejo 11,5-odstotno podražitev.
V vrtcih morajo biti igralnice ogrevane na 23 stopinj
Osnovne šole zelo različno ogrevajo tako učilnice kot skupne prostore, saj posebnih omejitev za vzgojno-izobraževalne zavode ni. Izjema so vrtci, za katere velja poseben pravilnik. Slednji med drugim določa, da morajo biti prostori za nego otrok do treh let enakomerno ogrevani na 23 stopinj Celzija, športna igralnica pa na 18 do 19 stopinj Celzija. »Tovrstnih posebnih predpisov za osnovne in srednje šole ni, prav tako ni določeno, kako naj se ogrevajo vzgojno-izobraževalni zavodi med vikendi,« so poudarili na šolskem ministrstvu.
Če za posamezno vrsto stavb zahteve niso določene s posebnim predpisom, veljajo zanje splošne zahteve iz gradbene zakonodaje in izdanih podzakonskih aktov. Na podlagi Pravilnika o prezračevanju in klimatizaciji stavb velja, da je temperatura zraka za toplotno ugodje sedečih oseb v času ogrevanja med 19 in 24 stopinj Celzija (priporočljivo od 20 do 22 stopinj Celzija), v času brez ogrevanja pa med 22 in 26 stopinj Celzija (priporočljivo od 23 do 25 stopinj Celzija).
