Katjina mama, Tatjana Jagodic, je v svojem nedavnem televizijskem nastopu dejala, da je hitro dojela, da hčerke najverjetneje ne bodo rešili. Natančneje takrat, ko so ji odstranili lobanjske kosti, da bi sprostili možgane.
Možnosti, da preživi strahotne posledice cepljenja oz. cepiva, so bile skoraj nične, pa tudi, če bi preživela, "zagotovo ne bi bila več taka kot prej, zato je bolje, da se je razpletlo, kot se je," je dejala.
Brez tega ne bi preživel
"Ko je bila Katja v operacijski sobi, sem začela meditirati, z namenom, da se povežem z njo, da se pogovoriva in da ji sporočim, da jo spuščam" je v intervjuju še povedala Tatjana. Izpostavila je, da je pri tem sebe povsem potisnila na stran, saj je imela v mislih le, kaj je dobro za njeno hčerko.
Ponosna je tudi na odločitev, da darujejo njene organe. "Ko sva se povezali, sem močno začutila, da si želi, da to uresničimo," je čustvena razložila. Razkrila je še, da se je, ko so to sprejeli, na monitorju, ki je spremljal življenjske znake dekleta, pojavil višji srčni utrip, "kar je bil zame jasen znak, da je to, to".
Kasneje je tudi preverila, če so njene organe res presadili. Odgovor je dobila že v dveh dneh po tem, ko je medijem zaupala, da išče prejemnika Katjinega srca, ali katerega drugega organa. "Oglasil se mi je namreč prejemnik Katjinega srca, ki brez presaditve tega organa ne bi živel več kot nekaj dni," je zadovoljna povedala na intervjuju na BKTV.
